Slovenija oživljena: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 201:
Previdnost Božja naložila
Mi skerb za dušni blagor Kranjcev,
Da vodim jh, da pot jim kažem
Tjé v večno, pravo domovino.
na sercu mojem pa je vedno
Mem večne sreča časna bratov.
Da se omika rod slovenski,
Da v bukvah najde hrane dušne;
Da med omikane narode
Stopíti sme, sem želel vedno.
Dežela tužna, kje možak je,
Ki dal ti bo dobrotno roko,
Pomagal ti, te 'z praha vzdignil?
Ta misel mi je up kalila.
Linhart.
Ta mož je najden že. Pokazal
Je nam sercé, ki le domovju bije:
Ta mož je Coiz.
Coiz.
Slovan po rodu
Scer nisem; al sercé slovensko
Mi v persih bije. Vedno ljubim
Bogati jezik, v kterem Dante,
Petrarka, Taso je prepeval,
In domovino krasno milo,
V kateri zmirom solnce sije
Na travnike zelene vedno;
Kjer oljka se z limono druži,
Objema terta pomorančo.
Deželo krasno vedno ljubim,
Ki sedež je očetov svetih,
In zibel slavna mož preslavnih.
Pa Bog mi dal domovje drugo,
Ki ravno tak' čislám ga in spoštujem:
Deželica je to slovenska.
Slovenske matere sinova!
Vzemita v družbo me za brata,
Da z združeno močjó začnemo
Buditi domovino drago.
| |||