Vinska modrost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
AnjaMik (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
AnjaMik (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 17:
ima in zakaj je táko, kakršno je.
 
== I. POGLAVJEPoglavje: ZGODOVINAZgodovina ==
 
1. Dobri angeli so svoje uporne, Bogu nezveste tovarištovariše premagali in jih preganjali tja do gorečega pekla.
e premagali in jih preganjali tja do gorečega pekla.
Strašna vročina, ki je puhtela iz njega, jih je prevzela,
užejala in oslabila, da so komaj gibali. Bog se je svojih
Vrstica 39 ⟶ 38:
bilo, ko bi se spremenila njihova Krka v vino. Slišal sem
sivolase in plešaste starce, da so, gledaje vanjo, globoko
 
5
vzdihovali: »Žalostna naša Krka! Zakaj nam ne nosiš
mesto mehke in mlakužaste vode preljubo žlahtno vince?
Vrstica 53 ⟶ 50:
bi se zopet preveč napil, lepo spat spravila in ga varovala
neumnosti in nesreče.
 
4. Ker so naši prvi roditelji grešili, jih je zapodil angel
iz raja. Ko je bežal Adam mimo vinske trte, se mu je storilo
Vrstica 61 ⟶ 59:
nam olajšuje in odganja tako uspešno vse težave in bridkosti
pozemeljskega življenja.
 
5. Adam in Eva sta životarila ob potu in žuljih tako sirotno,
da bi bila gotovo od žalosti umrla, ko bi bila mislila
na svojo nekdanjo srečo, katero sta tako po neumnem
zapravila. Vedno usmiljeni nebeški oče jima je vzel
 
6
torej spomin, da nista nič vedela, kako dobro se jima je
godilo. Adam je čisto pozabil, kako prijetno je bilo vino
Vrstica 79 ⟶ 76:
prisrčno, so jim prinesle vsak cvet, katerega so dobile.
Grozdje ni moglo po takem nikoli dozoreti in vino je
ostalo človeškemu rodu neznano veliko veliko sto let --— od očaka Adama do splošnega potopa in očaka Noeta.
 
od očaka Adama do splošnega potopa in očaka Noeta.
6. Na paši je zapazil Noe, da hodi kozel nekaj v skalovje
zobat in da je vselej, kadar se je od tam vrnil, nenavadno
Vrstica 92 ⟶ 89:
se je naredilo vino. Ker mu še ni poznal moči, ga je
premagalo in omamilo, da se je zvrnil. Tudi njegova
 
7
žena ga je pokusila, ali zdelo se ji je tako kislo, da ga ni
marala piti. Pijanemu očetu se je en sin glasno rogal in
Vrstica 108 ⟶ 103:
vina, da nista vedela, kam bi ga spravila, in bilo je sladko,
da so se kar usta sprijemala.
 
Ta povest nas uči, da je bil pravi začetnik vinstvu
smrdljivi kozel in da so iznašli dve poglavitni potrebi in
Vrstica 116 ⟶ 112:
lužah, kakor da so svinje, ne pa po božji podobi ustvarjeni
in s pametjo obdarjeni ljudje in kristjani.
 
7. Skrivnostno omotico, kateri pravimo pijanost, nam
je razložil že pred več leti prav dobro dr. V. Z. Njegova
pripovedka ima v narodu dosti žlahtnic. Jaz bom opisal
 
8
prigodbo tako, kakor se zdi najbolj verjetna našim Podgorcem,
ki so v takih rečeh stari strokovnjaki in izvedenci.
 
Dokler Noe ni poznal vina, je pil samo vodo. V vodi
so se redile že od nekdaj žabe. Žabe so bile torej tudi v
Vrstica 135 ⟶ 131:
živalco prav živo in prijetno razgovarjati in kratkočasiti.
Obe sta bili ena z drugo popolnoma zadovoljni. Isti
čas je čutil tudi Noe tako veselje v svojem srcu, kakrš-kakršnega še nikoli ne, kar je bil na svetu. Znova si je natočil
nega še nikoli ne, kar je bil na svetu. Znova si je natočil
polič in ga izpraznil. Zdaj pobegne v glavo druga žaba,
tudi njej je Pamet radovoljno odprla. Potrdil se je starodavni
Vrstica 145 ⟶ 140:
svet se ne sme nikoli prezirati.« Vriskaje in prepevaje si
je napolnil tretji polič. Še preden ga je polokal, mu je
pribežala v glavo tretja žaba. Potrpežljiva Pamet ji je ododprla, ali ne baš rada, ker je bilo v hramčku jako malo
neprostora in ni ljubila velike in šumne druščine. Samopašne žabe se je zdaj, ko jih je bilo toliko, niso dosti bale.
9
prla, ali ne baš rada, ker je bilo v hramčku jako malo
prostora in ni ljubila velike in šumne druščine. Samopaš
ne žabe se je zdaj, ko jih je bilo toliko, niso dosti bale.
Vedno so hotele vse tri obenem govoriti in ena drugo
prekričati. Kmalu so se jele tudi brcati, pehati in pretepati.
Vrstica 173 ⟶ 165:
na pol mrtve pocepale in umolknile. Kar so delale
žabe, je delal pijani Noe, dokler se je zgrudil na isti
 
10
način tudi on in zaspal. V spanju mu je vino izhlapelo,
in žabe, ki so se sčasoma zopet zavedele, so se preselile
Vrstica 193 ⟶ 183:
ljubilo niti govoriti. Ko pa je Pamet svoj hramček zopet
uredila in prenovila, mu je odlagnilo, kakor bi odrezal.
Truplo in duša sta mu brzo okrevala; z boleznijo je pre-prešla tudi otožnost. Hudo žejo, ki mu je sušila grlo, je potolažil
šla tudi otožnost. Hudo žejo, ki mu je sušila grlo, je potolažil
peti poliček, s katerim si je postregel po srečno
prebiti nadlogi.
 
Kar je doživel Noe, se dogaja prijateljem vinske kapljice
še dandanašnji. Za merilo te pijače rabi naš narod
že od nekdaj žabe. Ena razveseli srce in ne škodi niti
duhu niti telesu: noben pameten človek je ne zameri in
 
11
ne očita. Tudi dve se opraščata, ako zalezeta v glavo prav
poredkoma. Tri so že čez dovoljeno mero, ali na svatbah in
Vrstica 213 ⟶ 201:
se ne bo z njimi ponašal, nego se sramoval in zanaprej
takih prilik ogibal.
 
8. Vino je učeno. Človeka domisli kdaj takih reči, o katerih
se mu treznemu niti ne sanja. Pri bokalu znajo Slovenci
Vrstica 227 ⟶ 216:
štiri korake naprej, potem dva nekoliko v stran,
nazaj pa zopet dva nekoliko desno naprej, in slednjič
štiri naravnost nazaj. Tako je narisal popolnoma pravilpravilno prvo črko svojega stavka, veliki M. Po nesreči pa je
12
no prvo črko svojega stavka, veliki M. Po nesreči pa je
nastopil takrat zanj tisti usodni trenutek, da se je moral
zrušiti. Leže na tleh ni mogel seveda nič več pisati, tudi
Vrstica 236 ⟶ 223:
poznal. Ali njegovo slavno izumljenje ni ostalo brez sledu
in spomina. Veliki M pišejo pijanci prav pridno po
cestah še dandanašnji. Ta črka je torej med vsemi najstarejšnajstarejša in edina, o kateri se ve čisto za gotovo, kdo jo je
a in edina, o kateri se ve čisto za gotovo, kdo jo je
prvi izumil in zapisal.
 
9. Kdaj in kako se je upijanil prvikrat človek, smo sli-
šali9. Kdaj in kako se je upijanil prvikrat človek, smo slišali. Zdaj moram še opisati, s kakim nasledkom so zaželele
vina naše domače živali: pes, krava in konj.
 
Čuvaj se je v krčmi prav dobro gostil. Dobil je kruha,
kosti in mesa, da mu je ostajalo. Jako čudno pa se mu je
Vrstica 254 ⟶ 241:
dišalo ljudem, ne bo smrdelo niti psu.« Pokusil je zaporedoma
ostanek za ostankom, ali našel je v vseh kupicah
 
13
tako kislico, kakor je bila v skledi. Čuvaj se zamisli in
veli: »V tej pijači mora biti neka skrivnost. Sladka je
Vrstica 273 ⟶ 258:
mu niso nič pomogle, čisto nič: vino je ostalo kislo in
zoprno.
 
Zapazil je, da ga pijo najbolj z veseljem. kadar jih je
veliko društvo in se hrupno pomenkujejo, zmerjajo in
Vrstica 279 ⟶ 265:
in zavijati, ali vino se je gnusilo vsej druščini, soglasno
je izrekla sodbo, da taka čobodra ni za pse.
 
Čuvaj je hotel še enkrat poskusiti. Kadar so prišli
fantje pit s svojimi dekleti, so ga podirali tako hlastno,
da jim je moral krčmar neprenehoma po drugo hoditi,
 
14
in so bili vsi tako srečni in veseli, da bi bili najrajši ves
dan in vso noč tako skupaj ostali. Ni mogoče, da bi jih
Vrstica 292 ⟶ 277:
niti pri Kodrici ni bilo vino ne za sled boljše nego druge
krati.
 
Dejal je: »Ljudem se je zmešalo, da se jim ljubi taka
zelnica.« Povzdignil je visoko sprednjo šapo in se svečano
Vrstica 302 ⟶ 288:
je preteklo leto, se je čudil in smejal sam sebi, da je imenoval
to žlahtno pijačo kislico in zelnico.
 
Modri možje trdijo, da se ga nauči tudi človek poku-
šajeModri možje trdijo, da se ga nauči tudi človek pokušaje in polagoma piti, dokler postane s Čuvajem vred
pijanec in izgubljenec.
 
10. Sivka je zagodrnjala na gospodinjo: »Jaz ti dajem
vsak dan pet majolik mleka, ti pa si tako nehvaležna, da
mi nikoli ne prineseš druge pijače nego prazno vodo.
Vina, ki ga vedno sama tako rada čivkaš, se ti zdi škoškoda.« Žena se zasmeje: »Kdo pa je vedel, da hodi tudi tebi
15
da.« Žena se zasmeje: »Kdo pa je vedel, da hodi tudi tebi
na misel. Da ne boš huda, ti grem precej ponj, Bog ti ga
blagoslovi!« Natočila ji ga je polno skledico in postavila
Vrstica 321 ⟶ 306:
se je od jasli in divjala na plan. Tam je pobodla vsako
živo in mrtvo stvar, potem pa se zvrnila vznak, pomolila
jezik iz gobca in vse štiri noge od sebe in začela, izbuljivšizbuljivši zakrvavljene oči, na vso moč grdo mukati, ruliti,
i zakrvavljene oči, na vso moč grdo mukati, ruliti,
tuliti in rigati. Ljudje in živali so pljuvali nanjo, gledaje
tako nakazno grdobo. Takrat se je porodil pregovor:
Vrstica 330 ⟶ 314:
z dobrim razlogom modrijani vseh vekov in narodov,
da se takrat izpreobrne, kadar se v jamo zvrne.
 
11. Vranec je bil razumen in isker konj, ljubimec svojega
gospodarja, ki mu je usipal rad najlepšega ovsa, kolikor
Vrstica 335 ⟶ 320:
potožil, domislil se pa je, da dobiva premalo vina. Kadar
je ostal doma, se je moral zadovoljiti s samo vodo. Na
 
16
dolgem potu ali ob težkem delu mu je prinesel gospodar
kdaj tudi merico vina, da si je komaj grlo zmočil.
Vrstica 358 ⟶ 341:
in dva čila in močna belca sta zadrdrala z njima na sprehod.
Kmalu so ju začeli srečavati razni konji iz vasi, ki so
peljali poljske pridelke domov. Vsi so se zgrozili, zagledavšzagledavši vranca na vozu, in se jeli rogati: »Fej te bodi, kaka
i vranca na vozu, in se jeli rogati: »Fej te bodi, kaka
gnusna crkovina! Velik bahač je bil mlinarjev vranec.
Gospodar ga je krmil bolje nego sebe, zdaj ga pa vleče
na pogreb h konjedercu!« Te besede niso vranca nič razrazžalile, še veselil se jih je in se režal zadovoljno: »Znanci
17
žalile, še veselil se jih je in se režal zadovoljno: »Znanci
zabavljajo, ker so mi nevoščljivi.« Voz dojde tudi mesarjev
šarec, njegov najboljši prijatelj. Tudi on si je mislil,
Vrstica 379 ⟶ 359:
pregovor. Kadar bodo hoteli očitati komu kako prav veliko
budalost in nesmiselnost, poreko brez dvojbe: Poglejte
ga no, ta brglez je neumen kakor konj.« -- Prerokovanje
prebrisanega šarca se je izpolnilo.
 
12. Ko je prebil Kristus svoj štiridesetdanski post, je
hotel zapustiti puščavo, ali dolgo stradanje ga je tako
Vrstica 387 ⟶ 368:
trpljenje in Kristus se ji je smilil. Ponudila mu je svoje
grozdje, da se okrepča. Kristus si je utolažil z njim žejo
in lakoto, blagoslovil trto in ji obljubil večnost. V nebešnebeškem raju ne bo nobenega pozemeljskega drevesa in
kem raju ne bo nobenega pozemeljskega drevesa in
 
18
zelišča, za edino vinsko trto se ve, da bo zelenela, rasla
in rodila svoj žlahtni sad tudi na onem svetu v spomin
in nagrado, da je otela božjega sina iz smrtnih težav in
bolečin.
 
13. Kristus in sv. Peter sta prišla o poletni soparici k
ubogemu kmetiču in prosila daru. Usmiljeni mož jima
Vrstica 415 ⟶ 394:
Kristus ostro besedo, da bo zapustila sreča vsako
krčmo, ki ne bo usmiljena proti ubogim. Za slabotnega
starca in bolnega reveža ni noben dar toliko vreden kakakor kupica dobrega vina. Kdor jima z njim postreže, se
19
kor kupica dobrega vina. Kdor jima z njim postreže, se
sme nadejati božje milosti na tem in onem svetu.
 
14. Ljudje so sezidali lepo cerkev in dejali zadovoljno:
»Tukaj bomo odslej Boga častili.« Hudič postavi poleg
cerkve krčmo in veli: »Tukaj pa mene.«
 
15. Potikaje se po svetu, je prišel hudič h kmetu, ki ga
ni poznal in ga pogostil prav dobro z jedjo in vinom.
Vrstica 440 ⟶ 419:
smrti so prišli po njegovo dušo vsi s svojim Luciferjem
vred in jo odnesli z veliko slavnostjo na dno pekla. Ista
 
20
čast je doletela pozneje vsakega krčmarja, ki je prodajal
vodo za vino.
 
16. Jako priden kmetič je delal in delal, da bi se izkopal
iz revščine, ali ves trud mu je ostal jalov in brezuspe-brezuspešen. V ti stiski je poklical hudiča, da bi mu pomogel. Hudič
šen. V ti stiski je poklical hudiča, da bi mu pomogel. Hudič
pride in veli: »Priskrbel ti bom sod žlahtnega vina, ki
se ne bo nikoli izpraznil. Tekel bo brez presledka do tvoje
Vrstica 456 ⟶ 433:
jo bom položil v najgorkejšo posteljo, ki se dobi v našem
preljubem peklu. Povej, če si zadovoljen?«
 
Kmet odgovori ves ginjen: »Kako bi mi prelepa tvoja
ponudba ne bila všeč! Na tako dobrega in resničnega
Vrstica 465 ⟶ 443:
vina brez vode, odide in mu privali še tisti večer svoj
čudoviti, neizčrpni sod vina.
 
Drugi dan je jel kmetič krčmariti. Pivci so hvalili v en
glas njegovo vino, dasi je prilil vsakemu polovico vode.
 
21
Vino jim je računal, vodo pa dajal zastonj. Po takem se
je pilo pri njem ne le bolje, ampak tudi mnogo ceneje
Vrstica 484 ⟶ 461:
krčmaril. Sv. Mihel ne najde v njem nikakega smrtnega
greha in mu poda svojo mogočno roko.
 
Takrat se oglasi hudič in zahteva poleg dogovora krčmarjevo
dušo. Sv. Mihel pa ga zavrne srdito:
Vrstica 494 ⟶ 472:
veljavo. Drugim gostom je dajal krčmar resda pijačo, v
kateri je bilo komaj pol vina, ali jim ni zaračunal nikoli
ne krajcarja za vodo. S tem ni škodil ne svoji duši ne pivpivcem. Njim je še prav veliko koristil, ker jih je obvaroval
22
cem. Njim je še prav veliko koristil, ker jih je obvaroval
greha, da se niso mogli upijaniti. Kdor hoče ugrabiti človeku
dušo, mora biti pametnejši od njega, kar pa ti nisi.
Poberi se in, dokler ne boš imel boljše pravice nego danes,
ne hodi me nič več nadlegovat.«
 
17. Krčmar je umrl in potrkal na nebeška vrata. Sveti
Peter pride gledat, kdo je, in ga zapodi; dejal je, da Bog
Vrstica 511 ⟶ 488:
še veliko več pa jih je moralo stoje piti, ker je bilo
za toliko množico premalo klopi in stolov.
 
Sv. Peter naznani Bogu strašansko pohujšanje, ki se
godi pred nebeškimi vrati. Bog se mu zagrozi s prstom
Vrstica 517 ⟶ 495:
priti v nebesa, ne bi bilo nič tega pohujšanja. Le hitro
pojdi in popravi svojo neumnost!«
 
18. Ko se je vinstvo po svetu razširilo, je potrebovalo
nebeškega skrbnika in varuha. Sv. Peter skliče svetnike