Slovo (Josip Vandot): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3:
| normaliziran naslov = Slovo
| avtor = Josip Vandot
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod}}'', 28. julij {{mp|leto|1905}} (38/171), 1–2
| vir = [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4DJYZPBS dLib]
| obdelano = 34
| dovoljenje = javna last
}}
Vrstica 11:
Prišla je noč — noč polna hrepenenja
in fantovskega petja, polna
ljubezenskih sanj in neutešenega kokoprnenja, noč, ki sem jo čakal s
prnenja, noč, ki sem jo čakal s
skrivno radostjo in s tiho žalostjo:
prižgala je svoje luči in razlila pokoj
Vrstica 36 ⟶ 35:
slovo kroginkrog iz tihe noči,
da sem se prebudil iz dolgih sanj,
lepih in nelepih. Bil sem suženj in
moje roke so se privadile težkih in
zoprnih verig, da jih nisem čutil
Vrstica 52 ⟶ 51:
kreatur, ki so jih vkovale v verige,
in so bili pohlevni kot jagnjeta...
 
In takrat sem občutil v svoji duši
gnev, da bi udaril mogočno po tistih
Vrstica 61 ⟶ 59:
po stopinjah onih kreatur in so
bili pohlevni kot jagnjeta.
 
In stopal sem za njimi in sem
mólčal v svojem gnevu. Vila se je
Vrstica 98 ⟶ 97:
je spala ona, ki je ukradla oči nebeškim
zvezdam in me je poklicala v svobodo... O Ana, zbogom — zbogom
tvoje nedolžne oči, zoogomzbogom tvoj sladki
obrazek! Nedolžna si in tvoja leta
se šele razcvitajo in ti še ne umeješ,
Vrstica 104 ⟶ 103:
čas — rožna devojka bo mislila naenkrat
na tistega človeka, ki je hodil
tam taza zeleno Krko in se oziral v
okno, kjer si stala ti — in takrat ti
bo jasno, kaj je čutil tisti človek takrat,
Vrstica 122 ⟶ 121:
 
Glej zažarelo je tam na vzhodu
ihin solnčni žarki so preplavili ves
horizont — bila je ura vstajenja...
Jaz grem — a ne s trudnimi in težkimi
Vrstica 161 ⟶ 160:
kjer si našel ljubezen... Čemu se
me bojiš zdaj in zakaj strmiš bled v
nižave?
 
In objel sem kraljico planin in
Vrstica 169 ⟶ 168:
brezkončno kot tvoja krasota... A ti
si bila mrzla in po gorskih virih si mi
šepetala tolažbo ; in ko sem ves srečen
slonel na tvojih prsih, si se mi umaknila
in jaz sem moral žalosten na pot
Vrstica 179 ⟶ 178:
bom, kot sem vriskal v davnih
letih, ko sem gledal tvojo krasoto... Daj
mi Ano, kraljica!"
 
„Pojdi!" — Kraljica se je smehljala
in me je prijela za roko. Peljala
me je po gladki stezi nad črnim prepadom, bila je tiha in se je smehljala
Vrstica 208 ⟶ 207:
si našel to, po čemur bi hrepenel celo
življenje. Pojdi!... Čaka te nevesta
tam v solnčni dolini.
 
In kraljica planin se je obrnila in
Vrstica 219 ⟶ 218:
nje...
 
„O, kraljica!" — Boginja se je
ozrla nazaj in njen pogled je bil poln
veselja, in zdelo se mi je, kot da bi
Vrstica 231 ⟶ 230:
svetil iz daljave... a Anice ni bilo
nikjer več... Šla je smehljaje za
kraljico planin ; samo njen venec je še
ostal v solnčni dolinici in kraj njega
je cvetela pomlad. Ostal sem sam in
Vrstica 262 ⟶ 261:
kraljestvo svobodnih. Zbogom, Ana!...
 
[[Kategorija:Slovenski narod]]
 
[[Kategorija:Slovenski narodPodlistki]]
[[Kategorija:Josip Vandot]]
[[Kategorija:Kratka proza]]