Vinska modrost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 956:
* Iz kože je prišel, nima kože, za kožo leze? (Vino.)
* Pri nas imamo fabriko, v kateri delamo iz lesa cuker, iz cukra blato, iz blata zlato, v zlatu pa se hudiček zaredi,
ki se rad v glavo zakadi? (Trs, grozdje, mošt, rumeno vino, pijanost.)
* Mati je bila slaba, da brez palice ni mogla stati, pa je rodila junaka, ki ves svet premaga? (Trta, vino.)
* Pod gorečim hribčkom studenec teče, najrajši ga pijo, kadar nima nič vode? (Rdeč nos, vinska pijača.)
* Sovražniku še nikoli nisem nič žalega storil, prijatelja pa sem že marsikaterega umoril, kdo sem? (Vino.)
* Ajda me vsi časte, krščenega me pa dostikrat še tercijalke zaničujejo? (Vino brez vode in z vodo zmešano.)
* Sem lahak, da me vsak otrok zvrne; če se človeka primem, pa dobim težo, da ga ni korenjaka, ki pod njo
ne bi omagal? (Vino v steklenici, pijanost.)
* Sem fantič mlad, še ne leta star, pa užugam vsakega junaka? (Vino.)
* Vrabič ima gnezdo na sredi drevesa, mladički pa v vrh sfrče in drevo podero? (Vino v trebuhu, pijanost, ki človeka
vrže.)
* Oče je bingelj-bingelj, sina pa kliče cingelj-cingelj? (Grozdje, ki binglja na trti, vino, ki se kliče cingljaje na
kupico.)
* Potok v brezno pada, iz brezna pa iskre v glavo lete? (Vino, pijanost.)
* Jaz sem tako dober, da ga nosim, v zahvalo me po tleh meče, pa mu vendar ostanem prijatelj? (Vino in pijanec.)
* V leseni hiši leži, v stekleni gorí, v meni norí? (Vino, sod, steklenica, človek.)
* Kdo objema ljubčka, pa se ga z roko nič ne dotika? (Pivec, kupica, vino.)
* Jaz sem čuden popotnik: navzdol tečem, pa na vrh pridem? (Vino, grlo, glava.)
* Pri nas imamo junca, ki je v velikem hlevu krotak kakor jagnje, v majhnem pa hud kakor vrag? (Vino v sodu in v steklenici.)
* Katera žival človeku nič ne stori, če je zunaj, ako pa noter pride, pa ga rada pobode in v gnoj vrže? (Vino, dokler se ne pije, in potem, ko je popito.)
* Mati je iz zemlje prišla, sin pa v zemljo zakoplje? (Trta in vino, če se preveč pije.)
* Mati zakopana, oče obešen, sin po svetu hodi pa ljudi moti? (Trta, grozdje, vino.)
* Mati stoji, sin visi, vnuk pa teče? (Trta, grozdje, vino.)
Vrstica 1.018 ⟶ 1.000:
* Če me ni, me želi, če me dobi, me uduši? (Pijanec, vino.)
* V okroglem turnčku čepim, vsako srce razveselim? (Vino v steklenici.)
* Vsakega cesarja ustrahujem, revežem pa se me ni treba nič bati? (Vino, ki revežem zato ni nevarno, ker ga nimajo.)
* Pri nas imamo čudnega volička. Če ga izpustimo, nam zleze v zemljo, če ga zadušimo, pa nam skoči v glavo
in nas pobode? (Vino.)
* V temnici ležim, odrešenja si želim, ko mi odpro, me pa požro. Tako sem zmerom revež, pa nič ne vem, da
sem? (Vino v sodu in na mizi.)
* V leseni hiši sem bolj miren nego jagnje, v koščeni pa hujši nego volk? (Vino v posodi in v človeku.)
* Več ko sem je ujel, manj je je bilo na oči, kaka žival je bila? (Vinska kapljica.)
* Pobodem brez rogov, poderem brez rok, ubijam ljudi brez kazni, delam še brez števila drugih grehov in
se nič ne kesam, pa vendar ne bom pogubljen? (Vino.)
* Če ga premagam jaz, oba stojiva, če premaga on mene, pa pade z mano vred? (Človek, vino.)
* Oče je bil obešen, sina pa so za Boga spoznali? (Grozdje, vino v sv. zakramentu.)
* Dokler sem cel, me vsak otrok pokonča, kadar pa me iz kože denejo in razmesarijo, postanem hrust, da ves
svet premagam? (Grozdje, vino.)
* Jaz sem največji hudodelec na svetu, pa me vendar tako časte, da se brez mene ne opravi nobena maša? (Vino v sv. zakramentu.)
* Mati ima krempeljce, sin bradavice, sinov sin pa roge in marsikoga pobode? (Trta, grozdje, vino.)
* Fant junak, starec za devet junakov? (Novo in staro vino.)
* Nedolžen sem bil obešen, poteptan in zaprt; ko so me izpustili, sem bil največji grešnik, pa so me vsi častili
in niso mogli prebiti brez mene na nobeni svatbi in veselici? (Grozdje, vino.)
* Martinček cviček, Urbanček pijanček? (Ob sv. Martinu ima vino še mnogo manj moči nego o sv. Urbanu.)
* Kjer je cukrček, tam je Jakelj, praznik pa se s kislico pari? (Sladko vino je tudi močno ali jako [»Jakelj«], kislo
pa vselej prazno.)
* Zjutraj Martinček, zvečer pa Jurček? (Kdor začne vino že zjutraj piti, je zvečer pijan in neumen.)
* Pri Urbančku je kosil, pri Jurčku pa večerjal? (Isti pomen.)
* Mati, ki ima troje oči, najboljše otroke rodi? (Trta rodi najboljše vino, ako se ji puste, kadar jo obrežejo, samo tri
očesa.)
* Jaz sem hladan. Kogar zebe, naj pride k meni, da ga pogrejem? (Dobro vino.)
== III. Poglavje: Pregovori, govorice in besede ==
Vrstica 1.090 ⟶ 1.051:
1. * Vinska gorica je lepa, ali potratna ljubica.
* Tri reči razvesele najbolj srce in oko: lepa ženska, lep konj in lep vinograd.
* Trta iz pota poganja in grozdje na žuljih zori.
Vrstica 1.097 ⟶ 1.057:
* Vinograd pa potrebuje trojno vlago: dež, roso in pot.
* Kdor hoče, da bi mu vinograd kaj rodil, mora iz njega devetkrat pajke pregnati. (V vinogradu je devet glavnih
del: rez, vez, kol [genetiv: koli], kop [dvakrat] itd.)
Vrstica 1.106 ⟶ 1.065:
jutra do večera sonce).
* Tudi za dobro vino so tri reči potrebne: letina, shramba in starost. Kakršna je posoda, tak je duh.
Opomnja. Mnogi mislijo, da so Dolenjci po otročje lahkomiselni in
Vrstica 1.121 ⟶ 1.079:
* Kdo bo jedel štruklje, ki se prineso na mizo v kahli — kdo bo pil vino, ki se nataka iz nečedne posode?!
* Gospodar, ki devlje vino v smrdljiv sod, in gospodinja, ki spravlja kruh v gnojni koš, sta brat in sestra.
* Dober gospodar proda rajši posteljo izpod sebe nego zaslajen (zažmahan) sod.
* Kadar je pri nas najslabše vino po pet goldinarjev, se dobi najboljše lahko po sedem goldinarjev. Ta mali
razloček v ceni je glavni vzrok, zakaj se drže naši ljudje stare navade.
* Dajte nam železnice, da se bo dobro vino moglo dobro prodati, pa boste videli, kako hitro se bo izuril
Dolenjec za umnega vinščaka. (Obča govorica vseh pametnih gospodarjev.)
* Mi rabimo zdaj vinske maline, katerih niso poznali spredniki naši, vinogradi se gnoje čedalje bolj, jeli
smo kasno trgati, zasajati žlahtnejše trte in mnogi so vpeljali še razne druge koristne novice — kako tedaj
nam morejo očitati tujci, da nič ne napredujemo? (Pravična tožba!)
* Najboljši prijatelj bi bil Dolenjcem tisti, ki bi jim pokončal vse vinograde. (Čuje se dostikrat zaradi mnogih
slabih letin in tudi zategadelj, ker se zanemarijo marsikdaj radi vinstva najnujnejša poljska dela.)
* Trta je svet sadež (zaradi vina v sv. zakramentu).
Vrstica 1.156 ⟶ 1.104:
* Grunt je za trto privezan.
* Kadar vino slabo obrodi, pravijo: Bog ga je dal! O dobri letini pa se hvalijo ljudje: Mi smo ga pridelali.
* Tudi dvakrat zakopana mati rodi dobre otroke. (Zagrobana trta.)
* Vinograd pravi: Primi se me, če ne, se bom prijel jaz tebe.
* Če ne boš osvinjal (narod rabi krepkejšo, ali še gršo besedo) vinograda, bo osvinjal vinograd tebe. (Pravijo tisti, ki gnoje gorice kakor polje z živinskim gnojem.)
* Vinograd potrebuje delo, ne pa gnoja. (Trdijo taki, ki ne gnoje nič.)
* Vinograd potrebuje več dela nego gnoja. (Govore gospodarji, ki slove za posebno pametne. Gorice gnoje, ali ne z živinskim gnojem, ki se jim zdi premočan, nego s kako bolj lahko rečjo, ki počasi gnije, n. pr. z listjem, rezino, koruzno slamo, papeževo repico i. dr.)
* V vinogradu delaj vselej o lepem vremenu, če ne ga boš zatrl.
* Pozno obrezuj, pozno grobaj, pozno trgaj — uče pametni gospodarji.
* Nizko obrezuj, globoko koplji, pa boš dobil dosti in dobrega vina.
* Tičina jalova gospodičina. (Tičina je jako žlahtna trta, ali na Dolenjskem ne rodi rada.)
* Lipina je zimska ljubica.
* Lipina pozimi dobro greje, poleti pa zmrzne. (Izgubi vso moč in dobroto.)
* Kakor ni zaroda brez moža in žene, se ne dobi dobro vino, ako se ne zmeša vsaj dveh vrstá grozdje. (N. pr. belina in črnina.)
* Olje samo se ne more uživati, ali daje slast jedem, tako tudi kraljivina sama ni dobra pijača, ali pomešana z drugim grozdjem, daje najžlahtnejšo kapljico.
* Martinček cviček, Urbanček pijanček. (O sv. Martinu vino še nima moči, dobi jo šele proti sv. Urbanu.)
* Vino je krstil sv. Martin, ker ni imelo nič pameti, so mu dali za varuha sv. Urbana.
* O sv. Martinu dobi vino ime, spomladi dozori, omladi pa se šele čez nekoliko let.
* Kakor pride človeku vsa moč in pravica s štiriindvajsetim letom, dobi tudi vino šele čez štiriindvajset let vso krepkost, slast in dobroto, ki mu je prirojena.
* Poglejte norca — kupuje hram, pa še kota nima.
Vrstica 1.223 ⟶ 1.150:
* V hramu se je posušil že nekateri sod in nekateri deviški venec.
* Če hodi kdo pogostoma v hram, je kazno, da ga ne pije sam (nego z ljubico).
* Če napaja v hramu mož ljubice svoje, zgodi se rado, da napaja doma žena ljubčke svoje.
* Naša nesreča so hrami in zidanice!
2. * Pocukran hren je dobra pijača. (Mošt, ki mora sladeti in hreneti, drugače ni dober.)
* Dolenjski otrok na pol ust sesá, na pol ust pa že vino srkljá. (Marsikje se to res zgodi, ali to se ve, da ne sploh.)
* Dolenjski otroci so pod pipo zarojeni, pod pipo rojeni, pod pipo odgojeni, kako bi mogli imeti dobre glave?!
(Tožarijo nekateri učitelji, ki so pa dostikrat sami krivi, če se učenci slabo uče.)
* Vino je Bogu in ljudem ljubo. (Bogu, ker je spremenil Kristus vodo v vino in zaradi njegove krvi v svetotajstvu.)
* Pij, ali se ne opij!
Vrstica 1.255 ⟶ 1.175:
* Kadar greš vino pit, ne pozabi doma pameti.
* V vinu je zdravje in bolezen kakor v rožah med in strup.
* Vino se mora počasi piti, drugače ne tekne.
* Kmet ni vina še nikoli podražil, če ne obrodi, ga pa ne pije.
* Vino je kmetu priboljšek, če ga ima, ga pije, če ga ni, pa prebó tudi brez njega.
* Vino je mladim ljudem za veselje, bolnim za zdravje, starim za okrepčanje.
* Vino da mladim srčnost (korajžo), starim moč.
Vrstica 1.295 ⟶ 1.211:
* Kdor vino poliva, se iz Boga norca dela.
* Kdor vino poliva in kruh na tla meče, bo še obojega stradal.
* Tri najboljše reči na svetu so: vinska kapljica, svinjska rebrca in —.
* Resnico govore otroci, norci in pijanci.
Vrstica 1.313 ⟶ 1.227:
* Pri vinu se pogajaj, pri vodi se pogodi.
* Iz pogodb, ki so bile pri vinu storjene, je prišlo že veliko pravd.
* Pri vinu kupuj, pri vodi prodajaj. (Ta šala svetuje, naj se kupuje pri vinu zato, ker se da vinjeni prodajalec laglje
prekaniti nego trezen!)
* Maseljc ženi, polič gospodarju, bokal prijatelju.
* Dekle vino srkljá, žena ga pije, vdova ga žre. (Resnica je, da se dobi med dekleti prav malo pijank, med vdovami
pa dovolj.)
* Pameten človek vino lahko ustrahuje, norec pa mu ni nobeden kos.
* Ne išči pameti tam, kjer se bratita Jurček in Martinček (bedak in pijanec).
* Polič se lahko premaga, z bokalom pa se ni varno bojevati.
* Treh centov ne morem nesti, če privržete bokal vina, pa bom z njimi tekel.
* Z enim bokalom je odrastel človek na pol močnejši, z dvema pa na pol slabejši.
* Marsikateri gruntec je že po grlu splaval.
* Vinska poplava je že več hiš odnesla nego povodenj.
* Gospodar mlatičem: »Koliko mislite, da boste danes
omlatili?« Mlatiči: »Povejte nam najprej, koliko nam
| |||