Vinska modrost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
AnjaMik (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
AnjaMik (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1.318:
 
* K vinu silijo mušice in prijatelji.
 
* Bratovščina, ki se pri vinu naredi, se z vinom izkadi.
 
* Pri vinu bratec, pri vodi škratec.
 
55
* Čebele silijo na med, najemniki na vino.
 
* Pri vinu se ljubezen hitro razgori, hitro pogori.
 
* Vinske ljubice rade prebirajo. (Oklepajo se tistega, kdor
* Vinske ljubice rade prebirajo. (Oklepajo se tistega, kdor ima več denarja, da jih napaja.)
 
* Kdor da delavcem dosti vina, se ni še nikoli pritožil,
* Kdor da delavcem dosti vina, se ni še nikoli pritožil, da mu slabo delajo.
 
* Naj bo delo težko kolikor hoče, dosti so na dan trije
* Naj bo delo težko kolikor hoče, dosti so na dan trije poliči za moškega, trije maseljci za žensko.
 
* Kdor meša vino z vodo, se iz Boga norca dela. (Dolenjci
* Kdor meša vino z vodo, se iz Boga norca dela. (Dolenjci pijo samo vino ali pa samo vodo.)
 
* Sparjeno vino je strup kakor zavrelica. (Dolenjec tudi
* Sparjeno vino je strup kakor zavrelica. (Dolenjec tudi o najhujšem mrazu vina nikoli ne greje, če je le količkaj
pogreto, pravi, da je »sparjeno«.)
 
* Matere bi se poroda bolj bale, ko ne bi vedele, kako
* Matere bi se poroda bolj bale, ko ne bi vedele, kako pridno se streže otročnicam z vinom in kuretino.
 
* Vino je za otročnico, ne pa za otroka.
 
* Starega človeka drži palica, še veliko bolj pa vino.
 
* Če človeka ves svet zapusti, da se mu na mizi le vince
* Če človeka ves svet zapusti, da se mu na mizi le vince blešči!
blešči!
 
* Človek ima svojo trmo, vino pa svojo.
 
* Vino je tako trmasto, kakor kaka prav sitna gosposka
* Vino je tako trmasto, kakor kaka prav sitna gosposka baba.
baba.
 
* Vino je srborito in svojeglavno.
 
* Vinski jezik je dolg kakor žrd.
 
* Vino veliko obeta, pa malo da.
 
* Vino ima strašno široka usta, spomin pa prav majhen.
 
56
* Tolažba, ki jo da vino, je kratka.
 
* Vino zna dobro plezati. (Pride iz želodca v glavo in celo
* Vino zna dobro plezati. (Pride iz želodca v glavo in celo v lase!)
v lase!)
 
* Vino je že nekateremu noge izvinilo.
 
* Vino se samo pije (= v sodu se suši).
 
* Vino človeka hitro obogati. (Mnogi pijanci se bahajo z
* Vino človeka hitro obogati. (Mnogi pijanci se bahajo z imetkom svojim, ki je malo vreden.)
 
* V luži se prah vzdiguje, pojmo jo pit! (Govori se, kadar
* V luži se prah vzdiguje, pojmo jo pit! (Govori se, kadar se praši vino, n. pr. junija, kajti je takrat posebno dobro.)
 
* Če pije otrok rad vino, ga ne bo maral, ko bo odrastel
* Če pije otrok rad vino, ga ne bo maral, ko bo odrastel(?!).
(?!).
 
* Kdor vina preveč pije, je neumen, neumen pa je tudi
* Kdor vina preveč pije, je neumen, neumen pa je tudi tisti, ki ga nič ne pije.
 
* Vino pravi: Ali me nesi, ali pa tem bom vrglo.
 
* Vino pravi človeku: Midva imava en dom, jaz sem
* Vino pravi človeku: Midva imava en dom, jaz sem prišlo iz njega, ti pa vanj greš. (Ta dom je zemlja.)
 
* Vino pravi pijancu: Ti piješ mene, jaz tebe, ali bo tebe
* Vino pravi pijancu: Ti piješ mene, jaz tebe, ali bo tebe prej konec nego mene.
 
* O vinu se prav lahko pametno pridiga, ali malokdo ga
* O vinu se prav lahko pametno pridiga, ali malokdo ga zna pametno uživati.
 
* Vino zna lepo pridigati, ali ga nihče ne posluša.
* Stara resnica je, da se vsak grešnik laglje poboljša
nego pijanec.
* Učakal je osemdeset let: vidi se, da ni stradal nikoli
vina.
 
* Stara resnica je, da se vsak grešnik laglje poboljša nego pijanec.
57
 
* Kaj se držiš tako kislo, kakor da bi bil v Liscu vino
* Učakal je osemdeset let: vidi se, da ni stradal nikoli vina.
pokušal. (Lisec je slaboglasna vinska gora pri Žužemberku.)
 
* Trška gora je lepa, ali nezvesta ljubica. (To goro kaj
* Kaj se držiš tako kislo, kakor da bi bil v Liscu vino pokušal. (Lisec je slaboglasna vinska gora pri Žužemberku.)
rada toča pobija, da pridelajo na nji prav malokdaj veliko
 
* Trška gora je lepa, ali nezvesta ljubica. (To goro kaj rada toča pobija, da pridelajo na nji prav malokdaj veliko
vina.)
 
* Tisto vino ni dosti prida, za katero se ne more nič
* Tisto vino ni dosti prida, za katero se ne more nič drugega reči, nego da je zdravo.
 
* Podgorsko in ljubensko vino sta si brata, od obeh boli
* Podgorsko in ljubensko vino sta si brata, od obeh boli človeka -- trebuh!
 
* Naša vina so zdrava, lahka, sladka, rezna in stanovitna,
* Naša vina so zdrava, lahka, sladka, rezna in stanovitna, katero ljuško vino se more ponašati s toliko dobrotami?
Gotovo nobeno. (Tako hvalijo Dolenjci svoja vina in po pravici, ali žal, da grozdje malokdaj prav dozori — dobre vinske letine so redke kakor bele vrane.)
 
vina in po pravici, ali žal, da grozdje malokdaj prav dozori
* V hramu je vsako vino boljše nego doma in doma boljše nego v krčmi.
-- dobre vinske letine so redke kakor bele vrane.)
 
* V hramu je vsako vino boljše nego doma in doma
* Pij vino, kadar se dobro pohladiš, in nikoli ne brez kruha, pa ti ne bo nič škodilo, če ga pocediš tudi kako
boljše nego v krčmi.
* Pij vino, kadar se dobro pohladiš, in nikoli ne brez
kruha, pa ti ne bo nič škodilo, če ga pocediš tudi kako
kupico preveč.
 
* Boljši je polič vina in kmetiška južina nego največja
* Boljši je polič vina in kmetiška južina nego največja gosposka pojedina brez vina.
 
* Vinu bodi prijatelj, ali se ne smeš vanj zaljubiti.
* Dokler bom imel dosti vina, krompirja in kisle repe,
nikoli ne porečem, da se mi slabo godi. (Tako govorjenje
je slišati dostikrat.)
 
* Dokler bom imel dosti vina, krompirja in kisle repe, nikoli ne porečem, da se mi slabo godi. (Tako govorjenje je slišati dostikrat.)
58
 
* Človeku ne diši le vino, pri vinu mu diši tudi delo.
 
* Vinu je vsaka cesta preozka.
 
* Vino ceste meri, pa se nikoli ne zameri.
 
* Pijanec gre s parizarjem, zato potrebuje široko cesto.
 
* Pijanec najde pot brez luči in meseca.
 
* Pijanec pride brez mosta čez vodo.
 
* Vino oblastuje.
 
* Vino je mogočno.
 
* Vino hoče biti komandant, ne pa gmajnar.
 
* Pijan berač misli, da je graščak.
 
* Pijan človek ima več cekinov nego trezen krajcarjev.
 
* Pijanec je za nadlogo vsi fari.
 
* Pijanim ljudem ne bi človek nič zameril, ko bi ne bili
* Pijanim ljudem ne bi človek nič zameril, ko bi ne bili tako sitni.
tako sitni.
 
* Pijance poslušati je huda pokora.
 
* Vpiti nad pijancem ali nad malinskim kolesom je isto.
* Pameten človek se s pijanci ne pregovarja.