V parku (Slovenski narod): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 34:
„Jaz sem Marko Štucin, pišem klavir in igram novele.“ To je izustil junak, prepričan, da je dovršil največje delo svojega življenja. A tam pred njim, o, kako hudomušno so se smejale šegave oči, kako so kipele in drhtele rdeče ustne, in kako je zažgolelo izza drobnih, bisernih zobčkov:
„Veseli me,
„Ne, ne,” se je zaletel dobri Marko Štucin, „hotel sem reči, da igram klavir in pišem novele. Pardon, gospodična!“
Vrstica 43:
„A sedaj povejte kaj, gospod Marko Štucin!“
„Jaz? Ne vem, kaj bi vas zanimalo.
„Veste kaj, jako rada poslušam historije, zlasti tisto o jari kači, ali pa o steklem polžu. Prosim, pripovedujte!“
Vrstica 49:
„Kaj?“ se je zavzel Marko Štucin, „o jari kači naj pripovedujem! Smešno!“
„Freilich, o jari kači ali pa o steklem
„Smešno!“ In Marko Štucin je nabral ustne v šobo.
Vrstica 57:
„Glej te, glejte, kaj vam leze po suknji, ali je to polh?“ je zakričala in vzela z njegovega rokava drobnega hroščka.
„Ne, to je pika-
„Freilich, vi kaj veste, to je
„Gospodična,“ je hitel Marko Štucin nervozno, „o kako mi je pri srcu tako
„Ali ste bolni?“
Vrstica 67:
„Ne,“ jo je prekinil, tako mi je vroče ...“
„Ah. kaj pravite, saj je hladno
Marko Štucin ni vedel ziniti več besede.
Vrstica 73:
„Nini , Nini,“ je začela Linica ali Dragica nenadoma klicati. „Pridi sem, kako me je groza. Gospod Marko Štucin je bolan. Vročico ima.“
„Ne, ne,“ a se je branil, „le za vas
„Čuješ, Nini, kako čudno govori? A h , mene je strah. Pojdiva domov!“
Vrstica 86:
| |||