Redakcija: 23:23, 29. oktober 2015 uredi TajdaO (pogovor \| prispevki) 11 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 23:30, 29. oktober 2015 uredi razveljavi TajdaO (pogovor \| prispevki) 11 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 60: Josip Rozin se spominja, kako je takrat plakala uboga devojka na njegovih rokah. On je bil ganjen in solzil se je na skrivnem, ker ga je bilo sram očitnih solz. Potem je ostal še nekaj dni na domu in spoznal popolnoma mlado gospodično. Spoznal je v njej plemenito Žensko, kakršnih še ni mnogo srečal na svojih potih ... Josip se spominja zadnjega večera, predno je odšel z doma. Po noči je šel na vlak. ~~šel~~Šel ga je spremit oče, sestra in gospodična Julka. Pri slovesu ji je nalahko stisnil roko in rekel: „Na svidenje gospodična!" Ona je šepetaje odgovorila: „Mogoče še kdaj, mogoče nikdar ..." Vlak je zažvižgal in zaškripali so vozovi. Še en pozdrav — in izgubili so se v temi ... [[Kategorija:V javni lasti]] [[Kategorija:Slovenski narod]] [[Kategorija:Dela leta 1905]] [[Kategorija:Kratka proza]] [[Kategorija:Podlistki]] [[Kategorija:Frančišek Ločniškar]]

Na počitnicah: Razlika med redakcijama