Vinska modrost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1.736:
* Če trta obilo obrodi, se godi krčmarjem dobro, še bolje pa je zanje, če nič ne obrodi (ker je vino takrat mnogo dražje in ni toliko tekmecev, kajti vse slabejše krčme opešajo in nehajo točiti).
* Dobre letine se veselita najbolj cesar in krčmar. (Cesar dobi davke, krčmar pa veliko pivcev.)
* V krčmi je že nekateri prasec po grlu splaval (ali pa kaka druga žival, tudi nekateri mernik pšenice, cent suhih sliv itd.).
* Če ima človek denar, veli krčmar: »Le
* Kmet žanje na polju, mešetar pa v krčmi.
* Svetniki na krčmarjevih pildkih imajo dolge in ostre kremplje. (Kvarte. Kvartati znajo, žal, že tudi mnogi prosti Dolenjci, sem ter tja celo pastirji in sedemletni otroci.)
* Kdor veliko po krčmah hodi, mu rada kri teče.
* Krčmarjem se ni še nikoli dobro godilo.
* Dokler je bilo malo krčem, ni bilo pivcev; zdaj je pivcev dovolj, ali kaj nam to pomaga, ko je pa že skoraj vsaka druga hiša krčma. (Krčmarska tožba, v kateri je precej resnice.)
* Cerkev in krčma morata biti snažni: v grdi cerkvi se težko moli in blatne krčme se ogibljejo pošteni pivci. (Ta misel je nova in dokazuje napredek. Nekdanje dolenjske krčme so bile zvečine strašno gnusne, pravi brlogi; zdaj pa se nahajajo čedno opravljene in poslikane gostilnice na mesta celo na deželi, daleč od velikih cest.)
* Krčmar naj bo priljuden, ne pa prijazen: tisti, ki dela bratovščino z vsakim pivcem, ni nikoli nič prida.
* Če krčmar veliko kreda, se malokdaj preobjeda.
* Krčmar naj ima nastavljeno zmerom dvojno vino, eno za vsakdanje, eno za nedeljske goste (eno slabše in cenejše, drugo boljše in dražje).
* Krčmar mora imeti pamet in vest: pamet zase, vest za pivce (da ne trpi zgube in ne slepari).
* Slab krčmar, ki se doma upijani.
* Krčmar se ne bo nič pregrešil, še dobro delo bo storil, ako nameša pijanim ljudem vino z vodo in jim zaračuni samo vino, vodo pa zastonj da.
* Krčme bogate po krčmaricah, moški so za ta posel zvečine prelahki. (Resnica!)
* Najboljši pivci so prava gospoda, jare pa se je krčmarjem bolj bati nego Podgorcev.
* Bolje je imeti malo in dobrih pivcev nego veliko pa slabih.
* Krčmar, ki išče majhnega dobička, ima največ pivcev in si najprej opomore.
* Krčme bogaté od sejmov, tržnih dni in žegnanj, drugi dnevi jim dostikrat več škodijo nego koristijo.
* Krčmarji pravijo: »Oh, zakaj ni vsako nedeljo žegnanje!«
* Likofi so nepotrebni, ali krčmar Boga prosi, da bi jih vsak dan kaj bilo!
* V krčmah se veliko zvede, ali kadar se naredi račun, ne ostane nič dobička, dostikrat krčmar še svojega denarja ne dobi nazaj.
* Krčmar toči vino na krajcarje, ki se razmečejo, da se nikjer nič ne pozna, nazadnje nima ne vina ne denarja, da bi šel po drugo.
* Krčmarski dobiček zato nima teka, ker ni pravičen.
* Krčmarske hčere imajo malokdaj velike dote.
* Krčme bi bile bolj bogate, da je v njih toliko varčnosti, kolikor je prihoda.
* Krčmarski dobiček pada štacunarjem v žep.
* Najboljša krčma pride na boben, ako spravljajo domači ljudje denar vsak v svoj žep.
* Krčmar in komedijant sta si v bližnji žlahti.
* Trojim ljudem se ne sme zameriti, če so prismojeni: krčmarjem, godcem in tericam.
* Krčma je to za norce, kar je za pametne ljudi cerkev.
* V krčmi se kdaj lepše pridiga nego v cerkvi.
* Tudi v krčmi se lahko Bogu služi.
* V krčmah se tudi moli, ne pa le kvanta in preklinja.
* Kdor Boga išče, ga najde tudi v krčmi.
* V krčmi se sliši veliko slabega, pa tudi veliko dobrega.
* Kmet ne bere časnikov, novice zve v krčmi.
* V krčmah se čuje, kako svet nori, pa tudi, kaj se po svetu godi.
* Kdor posluša pivce, lahko bukve piše.
* V krčmah se plača vino, novice in kratek čas se dobe za nameček.
* Krčma je dobra šola: človek se nauči lahko v nji računati in kupčevati, kmetiti in gospodariti.
* Več ljudi več ve, zato tudi od pivcev lahko veliko slišiš in zveš, kar te bo veselilo in ti koristilo.
* Krčma ne nauči človeka samo, kako se denar zapravi,
ampak tudi, kako se pridobi.
| |||