Vinska modrost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 967:
* Ajda me vsi časte, krščenega me pa dostikrat še tercijalke zaničujejo? (Vino brez vode in z vodo zmešano.)
* Sem lahak, da me vsak otrok zvrne; če se človeka primem, pa dobim težo, da ga ni korenjaka, ki pod njo ne bi omagal? (Vino v steklenici, pijanost.)
* Sem fantič mlad, še ne leta star, pa užugam vsakega junaka? (Vino.)
* Vrabič ima gnezdo na sredi drevesa, mladički pa v vrh sfrče in drevo podero? (Vino v trebuhu, pijanost, ki človeka vrže.)
* Oče je bingelj-bingelj, sina pa kliče cingelj-cingelj? (Grozdje, ki binglja na trti, vino, ki se kliče cingljaje na kupico.)
* Potok v brezno pada, iz brezna pa iskre v glavo lete? (Vino, pijanost.)
Vrstica 1.004 ⟶ 1.001:
* Vsakega cesarja ustrahujem, revežem pa se me ni treba nič bati? (Vino, ki revežem zato ni nevarno, ker ga nimajo.)
* Pri nas imamo čudnega volička. Če ga izpustimo, nam zleze v zemljo, če ga zadušimo, pa nam skoči v glavo in nas pobode? (Vino.)
* V temnici ležim, odrešenja si želim, ko mi odpro, me pa požro. Tako sem zmerom revež, pa nič ne vem, da sem? (Vino v sodu in na mizi.)
* V leseni hiši sem bolj miren nego jagnje, v koščeni pa hujši nego volk? (Vino v posodi in v človeku.)
Vrstica 1.014 ⟶ 1.009:
* Več ko sem je ujel, manj je je bilo na oči, kaka žival je bila? (Vinska kapljica.)
* Pobodem brez rogov, poderem brez rok, ubijam ljudi brez kazni, delam še brez števila drugih grehov in se nič ne kesam, pa vendar ne bom pogubljen? (Vino.)
* Če ga premagam jaz, oba stojiva, če premaga on mene, pa pade z mano vred? (Človek, vino.)
Vrstica 1.021 ⟶ 1.015:
* Oče je bil obešen, sina pa so za Boga spoznali? (Grozdje, vino v sv. zakramentu.)
* Dokler sem cel, me vsak otrok pokonča, kadar pa me iz kože denejo in razmesarijo, postanem hrust, da ves svet premagam? (Grozdje, vino.)
* Jaz sem največji hudodelec na svetu, pa me vendar tako časte, da se brez mene ne opravi nobena maša? (Vino v sv. zakramentu.)
Vrstica 1.030 ⟶ 1.023:
* Fant junak, starec za devet junakov? (Novo in staro vino.)
* Nedolžen sem bil obešen, poteptan in zaprt; ko so me izpustili, sem bil največji grešnik, pa so me vsi častili in niso mogli prebiti brez mene na nobeni svatbi in veselici? (Grozdje, vino.)
* Martinček cviček, Urbanček pijanček? (Ob sv. Martinu ima vino še mnogo manj moči nego o sv. Urbanu.)
* Kjer je cukrček, tam je Jakelj, praznik pa se s kislico pari? (Sladko vino je tudi močno ali jako [»Jakelj«], kislo pa vselej prazno.)
* Zjutraj Martinček, zvečer pa Jurček? (Kdor začne vino že zjutraj piti, je zvečer pijan in neumen.)
Vrstica 1.042 ⟶ 1.033:
* Pri Urbančku je kosil, pri Jurčku pa večerjal? (Isti pomen.)
* Mati, ki ima troje oči, najboljše otroke rodi? (Trta rodi najboljše vino, ako se ji puste, kadar jo obrežejo, samo tri očesa.)
* Jaz sem hladan. Kogar zebe, naj pride k meni, da ga pogrejem? (Dobro vino.)
== III. Poglavje: Pregovori, govorice in <ref>besede.</ref>Mnogi
zamorjeni pijančki in obenem najbedastejši vinščaki na svetu. Tem▼
strogim sodnikom priporočam in posvečujem to poglavje, v katerem▼
sem zbral, kolikor je bilo moči, dolenjske nazore o vinstvu, vinu in▼
krčmah. Morda jih pouči, da se motijo. J. T.▼
v tej vasi, in tako smo gostovali pod njegovo streho.
==
* Tri reči razvesele najbolj srce in oko: lepa ženska, lep konj in lep vinograd.
Vrstica 1.057 ⟶ 1.053:
* Vinograd pa potrebuje trojno vlago: dež, roso in pot.
* Kdor hoče, da bi mu vinograd kaj rodil, mora iz njega devetkrat pajke pregnati. (V vinogradu je devet glavnih del: rez, vez, kol [genetiv: koli], kop [dvakrat] itd.)
* V vinogradu je delo veselje, ne pa težava.
* Dober vinograd delajo tri reči: sadež, lapor in sonce (žlahtna trta, laporasta zemlja in kraj, ki ga obseva od jutra do večera sonce).
* Tudi za dobro vino so tri reči potrebne: letina, shramba in starost. Kakršna je posoda, tak je duh.
▲zamorjeni pijančki in obenem najbedastejši vinščaki na svetu. Tem
▲strogim sodnikom priporočam in posvečujem to poglavje, v katerem
▲sem zbral, kolikor je bilo moči, dolenjske nazore o vinstvu, vinu in
▲krčmah. Morda jih pouči, da se motijo. J. T.
* Kakršen je gospodar, taka je posoda.
Vrstica 1.083 ⟶ 1.071:
* Dober gospodar proda rajši posteljo izpod sebe nego zaslajen (zažmahan) sod.
* Kadar je pri nas najslabše vino po pet goldinarjev, se dobi najboljše lahko po sedem goldinarjev. Ta mali razloček v ceni je glavni vzrok, zakaj se drže naši ljudje stare navade.
* Dajte nam železnice, da se bo dobro vino moglo dobro prodati, pa boste videli, kako hitro se bo izuril Dolenjec za umnega vinščaka. (Obča govorica vseh pametnih gospodarjev.)
* Mi rabimo zdaj vinske maline, katerih niso poznali spredniki naši, vinogradi se gnoje čedalje bolj, jeli smo kasno trgati, zasajati žlahtnejše trte in mnogi so vpeljali še razne druge koristne novice — kako tedaj nam morejo očitati tujci, da nič ne napredujemo? (Pravična tožba!)
* Najboljši prijatelj bi bil Dolenjcem tisti, ki bi jim pokončal vse vinograde. (Čuje se dostikrat zaradi mnogih slabih letin in tudi zategadelj, ker se zanemarijo marsikdaj radi vinstva najnujnejša poljska dela.)
* Trta je svet sadež (zaradi vina v sv. zakramentu).
Vrstica 1.156 ⟶ 1.139:
* Naša nesreča so hrami in zidanice!
* Dolenjski otrok na pol ust sesá, na pol ust pa že vino srkljá. (Marsikje se to res zgodi, ali to se ve, da ne sploh.)
* Dolenjski otroci so pod pipo zarojeni, pod pipo rojeni, pod pipo odgojeni, kako bi mogli imeti dobre glave?! (Tožarijo nekateri učitelji, ki so pa dostikrat sami krivi, če se učenci slabo uče.)
* Vino je Bogu in ljudem ljubo. (Bogu, ker je spremenil Kristus vodo v vino in zaradi njegove krvi v svetotajstvu.)
Vrstica 1.229 ⟶ 1.211:
* Iz pogodb, ki so bile pri vinu storjene, je prišlo že veliko pravd.
* Pri vinu kupuj, pri vodi prodajaj. (Ta šala svetuje, naj se kupuje pri vinu zato, ker se da vinjeni prodajalec laglje prekaniti nego trezen!)
* Maseljc ženi, polič gospodarju, bokal prijatelju.
* Dekle vino srkljá, žena ga pije, vdova ga žre. (Resnica je, da se dobi med dekleti prav malo pijank, med vdovami pa dovolj.)
* Pameten človek vino lahko ustrahuje, norec pa mu ni nobeden kos.
Vrstica 1.251 ⟶ 1.231:
* Vinska poplava je že več hiš odnesla nego povodenj.
* Gospodar mlatičem: »Koliko mislite, da boste danes omlatili?« Mlatiči: »Povejte nam najprej, koliko nam boste dali vina, večja ko bo pijača, večje bo tudi delo naše.«
* Sam drg, sam srk. (Kdor sam dela, naj tudi sam pije.)
Vrstica 1.272 ⟶ 1.251:
* Kmet je pridelal, svetniki so pa požrli. (Ta surova šala ima v sebi žalostno resnico, da se o praznikih najhuje pijančuje.)
* Pri nas ima že vsak svetnik, ki je v oltarju, svoje žegnanje in svojo pijačo. (To baš ne, res pa je, da so pri mnogih župnih cerkvah po dva in po trije shodi, razen njih ima vsaka podružnica še svoje posebno proščenje!)
* Pijmo ga, saj nima kosti!
Vrstica 1.335 ⟶ 1.313:
* Kdor meša vino z vodo, se iz Boga norca dela. (Dolenjci pijo samo vino ali pa samo vodo.)
* Sparjeno vino je strup kakor zavrelica. (Dolenjec tudi o najhujšem mrazu vina nikoli ne greje, če je le količkaj pogreto, pravi, da je »sparjeno«.)
* Matere bi se poroda bolj bale, ko ne bi vedele, kako pridno se streže otročnicam z vinom in kuretino.
Vrstica 1.390 ⟶ 1.367:
* Kaj se držiš tako kislo, kakor da bi bil v Liscu vino pokušal. (Lisec je slaboglasna vinska gora pri Žužemberku.)
* Trška gora je lepa, ali nezvesta ljubica. (To goro kaj rada toča pobija, da pridelajo na nji prav malokdaj veliko vina.)
* Tisto vino ni dosti prida, za katero se ne more nič drugega reči, nego da je zdravo.
Vrstica 1.397 ⟶ 1.373:
* Podgorsko in ljubensko vino sta si brata, od obeh boli človeka — trebuh!
* Naša vina so zdrava, lahka, sladka, rezna in stanovitna, katero ljuško vino se more ponašati s toliko dobrotami? Gotovo nobeno. (Tako hvalijo Dolenjci svoja vina in po pravici, ali žal, da grozdje malokdaj prav dozori — dobre vinske letine so redke kakor bele vrane.)
* V hramu je vsako vino boljše nego doma in doma boljše nego v krčmi.
* Pij vino, kadar se dobro pohladiš, in nikoli ne brez kruha, pa ti ne bo nič škodilo, če ga pocediš tudi kako kupico preveč.
* Boljši je polič vina in kmetiška južina nego največja gosposka pojedina brez vina.
Vrstica 1.465 ⟶ 1.439:
* Pravi pijanec je tisti, ki se upijani brez tovarišije.
* Vino je dobro že samo po sebi, ali vleče nase tudi druge dobre reči: prijatelje, ljubice, godce, ples, petje in vsako drugo veselje.
* Ta človek ni res, da bi bil pijanec: on je tak, da mu ga je maseljc premalo, polič pa preveč.
Vrstica 1.544 ⟶ 1.517:
* Likofi so huda potrata, ali jih ni moči odpraviti. (Na Dolenjskem se pije likof ne le takrat, ko se kaj prodaja, ampak po vsakem večjem delu, n. pr. po mlačvi, košnji itd.)
* Vinska letina ženitve dela. (Kadar vino dobro obrodi, se ženijo Dolenjci najrajši, ker ga za svatbo ni treba kupovati in so ljudje takrat tudi najbolj denarni in dobre volje.)
* Ko je moral hudič zapustiti svet, si je postavil za namestnika krčmarja.
| |||