Redakcija: 19:46, 3. januar 2016 uredi Kaja Dragoljević (pogovor \| prispevki) 37 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 19:48, 3. januar 2016 uredi razveljavi Kaja Dragoljević (pogovor \| prispevki) 37 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 14: čelo. »Kraptnski človek,« gs je Emil imenoval v šali. »Ti glej sebe — pritlikavec!« ga je zavrnila Irma. »Kaj je tebi to dejal?« jo je vprašal Lenart; njgova beseda je bila mehka, skoraj plaha; v obrazu večno smehljanje. Irma Jeje zabrisala s s pudrom in šminko gosta gubice okrog oči in na licih; zdaj se je zibala med »Krapinskim človekom« in »pritlikavcem« ko boginja. Podolgovat obraz, grški nos, kostanjevi lasje. Slednji dan je grozila, da si jih odreže. Gibi njenega telesa so bili izzivalni, kot bi ga ponujala vsem očem. Z boki se je zdaj dotaknila Lenarta, drugič Emila. Občutila je, kako je bil Lenart nebrižen za njen dotikljaj, nasprotno je Emilu zatrepetalo telo. Vse ne Irml je bilo jasno, le njene oči so bile kot zastrte. Zakrivale so strasti ljubezni in sovraštva, skrivnosti materinstva in temnih nagnjenj. Emil bl bil rad prodrl v dno teh oči. Vsak hip se je ozrl vanje. »Lenart, ulomi mi cvetočo mladiko! Glej, tam ...« Lenart nl videl v njenih očeh ničesar drugega kot v očeh drugih deklet. Le nekaj neizpolnjenih sanj je gorelo v njih. Zdaj ni vzel rok lz žepa, malomarno se je ozrl: »Kje?« Irma se je ugriznila v ustnice, zadela z boki Emila: »Pojdi ti!« Ta je slušal. Med hojo se je tepla z mladiko po kolenih, tiho je siknila: »Tepec!« Lenart ji bil ljubši. Vrstica 57: »O ljubezni se lahko misli,« je dejal, »a o nji se ne govori.« »Zakaj bi prav o ljubezni ne govorili?« se je razburila Irma. »O vseh neumnostih lahko, le o ljubezni ne.« Čez hip molka: »Nisem mislila samo o ljubezni, tudi o tebi ... o sebi ...« To je Lenart vedel, a je molčal. S prsti je kopal trato, da sse je prikazala rjava ~~semlja~~zemlja. Irma je bila razdražena. »Zakaj zdaj molčiš?«

Gospodična Irma: Razlika med redakcijama