Hiša v dolini: Razlika med redakcijama

odstranjenih 196 zlogov ,  pred 4 leti
brez povzetka urejanja
 
 
Te zadnje hipoteze sem se oprijel, in vrag mi je šepetal neprestano, ko sem se vračal in tri dni potem, naj jo rešim — to žrtev. Kaj nas neki le mami, da se vtikano v tuje zadeve? Res, verjemite mi, da mi ni bilo toliko na tem, ali dobim ravno jaz zakleto
Te zadnje hipoteze sem se oprijel,
princezinjo, ampak ni mi dalo miru, da bi odcvetela brez koristi tam spodaj in obžalovala potem morda vse življenje svojo izgubljeno mladost, ko bi enkrat spoznala.
in vrag mi je šepetal neprestano,
 
ko sem se vračal in tri d n i potem, naj
In še to je bilo: Ako bi bil imel drug opravek, bi mi niti na um ne bilo prišlo, pečati se še dalje z njo; a tako je bilo : kar sem bil iztaknil tam zunaj, je bilo edino, kar ni bilo tako strašno vsakdanje in navadno, kakor vse drugo. Hočem namreč reči, da bi se drugje in v drugih razmerah prav gotovo ne bil zaljubil, ker nisem bil več v letih, ko se človek vname kakor slama. Tako pa sem bil malo zaljubljen že po prvem posetu v
jo rešim — to žrtev. K a j nas neki le
dolini ... bogme, da sem bil!
mami, da se vtikano v tuje zadeve 1
 
Res, verjemite mi, d a m i n i b i l o t o l i ko
In bolj nego sem se branil, bolj me je mikalo. In tako se je zgodilo, da so se obrnili moji koraki že tretjič zopet tja ven po kameniti poti, in da mi je utripalo srce kakor idealnemu mladeniču.
na tem, a l i dobim ravno jaz zakleto
 
princezinjo, ampak ni mi dalo
Ustavil sem se na svojem opazovališču vrh doline in sem gledal dol. Sedela je zopet na svojem stolu iz belega bičevja in je čitala. Starca pa ni bilo videti danes nikjer.
miru, da bi odcvetela brez koristi
 
tam spodaj i n obžalovala potem morda
Ostal sem dolgo tako in nisem vedel, kako bi. Morda je dedec vendar kje v hiši. In če bi me imela zopet tako odpraviti, bi se zdelo človeku slednjič le nespametno hoditi dol.
vse življenje svojo izgubljeno
 
mladost, ko b i enkrat spoznala.
Naenkrat se je ozrla gor. Morda me je celo spoznala; vsekakor pa je videla, da jo gledam. Očividno jezna je vstala in je odšla v hišo.
In še to je b i l o : A k o b i b i l imel
 
drug opravek, bi mi n i t i na um ne
Tu jo imaš! Pričakoval sem že, da pripelje celo moža ven in da me pokaže še njemu. Iz previdnosti sem se skril rajši za svoj rob.
bilo prišlo, pečati se še dalje z njo;
 
a tako je b i l o : kar sem b i l i z t a k n i l
Menda se ji ni zdelo niti vredno! Mene je to pa še bolj podžgalo; potisil sem vse pomisleke vstran in sem se spustil zopet dol. Slednjič mi ne more nihče prepovedovati, da grem mimo, tudi če je njen takozvani mož doma.
tani zunaj, je bilo edino, k a r n i bilo
 
tako strašno vsakdanje in navadno,
Pa ga res ni bilo. Sedela je pri oknu, ko sem prišel tiho okrog ogla in je bila tako zatopljena v svojo knjigo, da je pogledala šele, ko je zahreščal pesek pod mojimi nogami.
kakor vse drugo. Hočem namreč reči,
Seveda, kako me je pogledala, to je drugo vprašanje ...«
da bi se drugje i n v d r u g i h razmerah
 
Prav gotovo ne b i l z a l j u b i l , ker n i -
Gospod Suša se je debelo zasmeja1 in je tlesknil potem s prsti visoko v zrak.
seni b i l več v l e t i h , ko se človek vname
 
kakor slama. Tako p a sem b i l m a lo
»Tisto vam rečem, prijatelj, človek, ki se pusti oplašiti že od kraja, je izgubljen; posebno pri ženskah. Vztrajnost je nad lepoto, nad vsako drugačno prikupnostjo! Celo to bi rekel, da znajo ljudje, ki si jih pridobljajo na prvi pogled, le redko ženska srca tudi obdržati. Kakor če pregneš preveč naenkrat vejo češenj k sebi: ogledaš se, pa ti švigne zopet v zrak; če si si jo pa počasi in dobro uklonil in jo, če treba tudi nekoliko
zaljubljen že po prvem posctu v
nalomil, deneš lahko obe roki v žep in ješ z ustmi, ako te veseli.«
d o l i n i . . . bogme, da sem b i l !
 
In bolj nego sem se b r a n i l , bolj
Zadovoljen s to primero je puhnil gospod Suša nekolikokrat dima iz svoje pipe predse. Potem je nadaljeval:
*tte je mikalo. I n tako se je zgodilo,
 
da so se o b r n i l i moji koraki že tretjič
»Pogledala me je, sem rekel, pogledala vam pravim,<ins> </ins>da sem kar odletel.
zopet t ja ven po kameniti poti, in
da mi je utripalo srce kakor idealnemu
mladeniču.
( ' s t a v i l sem se na svojem opazovališču
v r h doline i n sem gledal dol.
Sedela je zopet n a svojem stolu iz belega
bičevja i n j e čitala. Starca pa
ni bilo videti danes nikjer.
Ostal sem dolgo tako i n nisem
vedel, kako b i . M o r d a je dedec vendar
kje v hiši. In če b i me i m e l a zopet
tako o d p r a v i t i , b i se zdelo človeku
slednjič le nespametno hoditi dol.
Naenkrat se j e ozrla gor. Morda
me je celo spoznala; vsekakor pa je
videla, da jo gledam. Očividno jezna
je vstala i n je odšla v hišo.
Tn jo imaš! Pričakoval sem že,
da pripelje celo moža ven i n da me
pokaže še njemu. Iz previdnosti sem
se s k r i l rajši za svoj rob.
Menda se j i n i zdelo n i t i vredno!
Mene je to pa še boi j podžgalo; potis
n i l sem vse pomisleke v s t r a n i n sem
se spustil zopet dol. Slednjič mi ne
more nihče prepovedovati, da grem
mimo, tudi če je njen takozvani mož
doma.
P a ga res n i bilo. Sedela je p r i
oknu, ko sem prišel tiho okrog ogla
in je b i l a tako zatopljena v svojo
knjigo, da j e pogledala šele, ko je zahreščal
pesek pod mojimi nogami,
seveda, kako me je pogledala, to je
drugo vprašanje . . .«
Gospod Suša se j e debelo zasmeje
1 in je tlesknil potem s prsti visoko
v zrak.
»Tisto vam rečem, prijatelj,
človek, k i se pusti oplašiti že od kraja,
je izgubljen; posebno pri ženskah.
Vztrajnost je nad lepoto, nad
vsako drugačno prikupnostjo! Celo
to b i rekel, da znajo ljudje, k i si j i h
pridobi j a jo na p r v i pogled, le redko
ženska srca tudi obdržati. K a k o r če
pregneš preveč naenkrat vejo češenj
k sebi: ogledaš se, pa t i švigne zopet
v z r a k ; če si s i jo pa počasi i n dobro
u k l o n i l i n jo, če treba tudi nekoliko
nalomil, deneš lahko obe r o k i v žep
in ješ z astmi, ako te veseli.«
Zadovoljen s to primero je puh
n i l gospod Suša nekolikokrat dima
iz svoje pipe predse. Potem je nadal
j e v a l :
»Pogledala me je, sem rekel, pogledala
vam pravim,da sem k a r odletel.
Ampak sicer si res nisem s t o r il
v e l i k o iz tega. »En t r d pogled — srce
612

urejanj