Šah-mat: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 50:
Očeta in mater je izgubila še v prav zgodni mladosti. Odgojo mladega dekleta je prevzel jedini bližnji sorodnik, njen ded, posestnik v Mariboru. Ta je ljubil svojo vnukinjo nad vse: česar je le poželelo nje srce, vse jej je izpolnil. – Ni se torej čuditi, da je postala kmalu mala Ksantipa, kateri se je moralo {{razprto|vse}} pokoriti. Za domača dela ni imela posebnega veselja; tem raj pa je tičala v knjigah; katerih je bilo v dedovi knjižnici precej veliko. –
 
Ker jej ni nihče zbiral berila ter je čitala vse vprek, vstvarjala je njena itak bujna domišljija o življenji, o ljudeh čudnačudne nazore. Često je sanjala cele romane, katerih junakinja je bila sevé – ona. – Jednakomerno življenje v dedovi hiši jo je strašno dolgočasilo. Hotela je mej svet; postati {{razprto|samostojna}}, neodvisna, samasvoja, je bila nje srčna želja. Sklenila je, da postane učiteljica. – Ko je dedu povedala svoje misli, se je ta pač nekoliko protivil, češ: kako bo živel, brez svoje miljenke! A končno se je udal, zlasti ker je vedel, da njegovo premoženje ni veliko.
 
Ana je bila zelo nadarjena. Vrlo dobro je vspevala na ljubljanskem učiteljišču, ne da bi jo to stalo dokaj truda. Koncem tretjega letnika pa jej je obolel ded in kmalu tudi umrl. Njegova vnukinja je ostala čisto sama na svetu. Študirala ja dalje; jedno leto za tem je izvršila zrelostni izpit. – Stari oče jej je zapustil 4000 gld. Ker ta glavnica ni zadoščala njenim potrebam, in si je itak želela iti mej svet, prosila je za službo na dekliški šoli v G., kjer je sedaj drugo leto nastavljena. –