Naše škodljive rastline/Škodljive vinski trti: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Romanm (pogovor | prispevki)
→‎Trtna jajčasta plesen.: 552. in 553. stran
Romanm (pogovor | prispevki)
→‎Trtni pikec.: 554. in 555. stran
Vrstica 62:
 
V pikčevih lisah najdemo zgoraj nepravilne brezbarvne, ali rujavkaste, majhne stanice, ki so nastale iz posameznih nitij rujavega podgobja. Stanice zgornje plasti se podaljšajo nekoliko; v njih se naredi trosje, ktero privzdigne zunanjo kožico in raztrga. Zdaj je prosto in najde svojega pomočnika v dežu in rosi. V mokrotnih letih se je torej te bolezni posebno bati.
 
Po ravninah, kjer je mnogo jutranje rose, je pikec nevarnejši, kakor po višjih legah, kjer se ne nahaja tako pogostoma. O močni rosi prenašajo posebno razne žuželke trosje od trte na trto; njim se pridružijo tudi polži, ki pohajajo otovre po zelenju. Močna in vlažna zemlja zajedavki dobro ugaja; zato je z ozirom na zadnjo treba gledati na to, da se kolikor mogoče osuši. Močnega hlevskega gnoja ne smemo spravljati v napadene vinograde, ker postanejo mladike potem nežnejše in bolj sočnate, in nasledek temu je, da se zajedavka v njih lažje naseli.
 
Trt, ki stojijo v drevesni senci, glivica ne napada pogosto, ker se napravi na njih manj rose, in ker tudi dež ne more lahko do njih. Gledé na to zajedavko je najboljše, ako gredó mladike na viš, zakaj mnogo manj trpijo mimo onih, ki visijo ali so razpeljane v brajdo. V vinogradu, kjer imaš to bolezen, opuščaj vsako delo tako dolgo, dokler je kaj rose na listju, ali dokler ni izginil zadnji sled po dežu. Rez se najbolj obnaša jeseni. Odrezano vejevje, ktero je zaznamovano s pikčevimi ranami, moraš takoj odpraviti iz vinograda in sežgati. Tako ti je ravnati spomladi z zelenimi mladikami, koder so se pokazale lise.
 
Pravega leka za to bolezen še nimamo. Dobro služi jako razredčena raztopina modre galice (bakrenega vitrijola), v ktero namočimo spomladi les, dokler še ne poganja, ali ga le z gobo obrišemo.
 
== Črni smod. ==
 
Prejšnji bolezni nekoliko podoben je črni smod ali palež, ki se začenja in vrši takó-le: Meseca malega, včasi še le velikega srpana opazimo na spodnji strani najnižjih listov od začetka malo, pozneje pa zmirom več majhnih rumenkasto-zelenih, lisam podobnih rušic (tratic). Te rastejo hitro na okrog, in kjer se dotikajo, zlijejo se v večje. List se polagoma suši in rujaví na napadenih mestih, in tako nastanejo suhe, rujave lise na zgornji strani listov, dokler ti ne odpadejo. Od najnižjih listov se širi bolezen počasi navzgor tako, da so najvišji listi še zdravi, med tem ko kažejo bližnji pod njimi omenjene rumenkasto-zelene rušice in še nižji rujave, suhe lise. Najnižji pa so otovre že jeli odpadati, kar se vsakokrat dogaja, kedar se polasti trte črni smod. To se pomiče zmirom više in vrši tako hitro, da je trta sredi kimovca že kakih 60 centimetrov (2 čevlja) od tal popolnoma gola.
 
V drugi polovici imenovanega meseca poneha razširjanje bolezni in z njo tudi padanje listja; kar ga je pa še ostalo na trti, odpade z onim na zdravih rastlinah. Podgobje, ki povzročuje črni smod, nahaja se v staničnih prohodih in pošilja skoz reže spodnje listne strani cele kosmiče (butare) trosonosov, na kterih se preščipava podolgasto trosje. Ti trosonosi napravljajo omenjene rumenkasto-zelene rušice.
 
[[Slika:Nsr-slika-344.png|thumb|Slika 344. Črni smod. (Cladospórium Roésleri.)]]
 
Na jagodah se pokaže palež na sledeči način. Dokler nezrele jagode še hitro rastejo, ustanovijo se okoli srede meseca velikega srpana na posameznih, jagode držečih recljih istotake rušice. Včasi jih je toliko, da so reclji z njimi oviti kakor z baržunom (žametom). Ako preneha njihova nagla rast, predno se začnó jagode barvati in mehčati, opazujemo na onih, kterih reclji so napadeni, nekaj posebnega. Jagode postajajo namreč od reclja navzgor trde in modre kakor slive. Redkokdaj se naredijo take trde lise tudi na sprednji polovici. Take jagode dozorijo hitreje od zdravih. Kakor hitro se pokažejo na njih lise, začnejo se sušiti oni recljevi deli, ki so posejani z rušicami. Zavoljo tega postanejo tako krhki, da odpadejo z njih jagode, kakor hitro se dotakneš grozda. Pozneje zvene včasi tudi spodnja trda in modra polovica bolnih jagod okoli reclja tako, da prav lahko odpadejo. V jagode se zavrta podgobje iz recljev in se nastani posebno v njihovih spodnjih in srednjih delih.
 
Ako odpravljaš napadeno listje, storil si svojo dolžnost. Mogoče, da tudi žveplanje kaj pomaga!
 
== Strupena rosa ==
 
'''Strupena rosa''' (Peronóspora vitícola). Poleg jajčaste plesni je ni rastlinske kvarljivke, ki bi bila pri vinogradnikih vzbudila toliko strahú, kakor strupena rosa. Povzročuje jo neka majhna glivica, sorodnica krompirjeve plesni. Ko se je jela novica o njej raznašati po naših krajih, prestrašili so se je ljudje morebiti bolj, kakor trtne uši. Ni čuda, saj so donašali časopisi čudna poročila, in kakor smo se zdaj že sami prepričali, skoro brez vsakega pretiravanja. Ta vinogradska šiba je tujka, ki se je pritepla k nam iz daljne Amerike, kjer jo že dolgo poznajo. Najprej, in sicer leta 1878. se je pri-