Naše škodljive rastline/Škodljive vinski trti: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Strupena rosa: 558. in 559. stran |
→Strupena rosa: 560. in 561. stran |
||
Vrstica 120:
III. Kakor bakreno-vapnena zmes, ponaša se tudi ona, ki smo jo naredili od modre galice in amonijaka. Tega pa ni lahko dobiti povsod, in kapljice od te zmesi se ne vidijo tako dobro po trtah, kakor od prejšnje. Ker smo uverjeni, da bodo segali naši vinogradniki po bakreno-vapneni zmesi, ne poročamo dalje o drugi.
IV. Razne prašne zmesi z bakreno podlago so se pokazale manj izdatne mimo bakrenih raztopin, zato jih ne moremo priporočati za splošno škropljenje, ampak le ondi, kjer gre za kako poskušnjo. Z ozirom na te nam veter največkrat zmede račun. Kjer pa ni vode, ali kjer bi se mogla le z velikimi težavami in stroški spraviti v vinograd, moremo se posluževati tudi prašnih zmesij. Poskušali so razne zmesi, kakor v prah stolčeno modro galico s stolčenim vapnom, žveplom, z raznimi pepeli itd., toda o nobeni ne moremo reči, da bi dosegla škropljenje z raztopino. Ako si prisiljen, da rabiš prašne zmesi, moraš to pogostoma storiti; zlasti ne smeš dela opuščati po močnem dežu.
== Trtni koreninoses. ==
Ko so se začele v Evropi oglašati bolezni na trtnih koreninah, zaradi kterih je jela trta pešati in se sušiti, vzdignili so se vsi, učenjaki, vinogradniki in drugi, nad pokončevalca ter mu hoteli preprečiti ničvredno delo. Koliko je to pomagalo, vemo, in tudi nam ni ostalo neznano, da se širi bolezen zmirom dalje. Vzrok ji je vinogradska ušica ali trtna uš, ktero nam je poslala Amerika s svojimi trtami. Bolezen se prične na koreninah, kjer sedijo imenovane živalice in svoje sesalce zabadajo vánje. Čim nežnejša je koreninica, tem prej se je lotijo, tem hitreje jo uničijo. Po njej se naredijo vozlom podobne otekline, ki pozneje zagnijejo; zavoljo tega začne trs bolehati in naposled pogine. Bolezen se razprostira od nekega središča na vse strani; zmirom več trt postaja bolehavih, med tem ko so prve skoro že suhe. Toliko o trtni uši! Še enkrat naglašamo, da se na koreninah napravijo nabrekline, ktere ti izdajo kvarljivko.
O trtni uši bi ne bili izpregovorili na tem mestu, da ni bolezen, ki jo povzročuje, skoro popolnoma jednaka neki drugi — trtnemu gnitju — ktero ima glivica ,,trtni koreninosês`` na svoji vesti. Ker so prikazni nad zemljo pri obeh boleznih malo da ne tiste, ni čuda, da so pripisovali obe trtni uši. Tudi trtno gnitje je označeno s tem, da se napravijo v vinogradu temne lise različnega obsega; sredi njih stojijo suhi trsi, okoli in okoli pa bolj ali manj bolehavi. Te lise se razširjajo na vse strani in postajajo vedno večje. V prvem letu obrodijo napadene trte navadno prav obilno; v drugem poženejo le malo rozg, in še te so kratke, drobne in slabotne. Listi so majhni, grozda pa ni nobenega. Večina napadenih trt pogine, predno se listje ospè, ostale se pa posušijo po zimi. Kolikor jih je še ostalo, poginejo v tretjem letu. Kedar je trs napaden od te glivice, ni mu pomoči; gotovo pride pod nič. Stojijo li sadna drevesa pod obolelimi trtami, prime se jih istotako bolezen, in v nekolikih letih se posušijo. Jednaka se godi krompirju, fižolu in drugim sadežem, ki smo jih hoteli vzgojiti v vinogradu.
[[Slika:Nsr-slika-345.png|thumb|Slika 345. Trtni koreninosês. (Dematóphora necátrix.)]]
Trs, kterega se je lotilo trtno gnitje, nima po koreninah vozlom podobnih oteklin. Ako se pa plazijo — kar se večkrat dogaja — po njih tudi trtne uši, tedaj pa seveda ne ostanejo brez njih. V prvem začetku bolezni opazujemo dostikrat samo jedno, ali le nekoliko koreninic napadenih. Na vsakem mestu, ob korenu, ob sredi in na koncu, more se začeti bolezen. Navadno obolijo najprej nežnejše koreninice, in ko so te odmrle, obolijo ob njihovem korenu močnejše. Napadeni deli porujavijo in zagnijejo. Ako tako trsje natančneje opazujemo, kmalu ugledamo neki belkast puh ''a)'' in ''c)'', ali belkaste niti ''b)'', ki se držijo odmrlih korenin, ali pa se razprostirajo v zemlji. Na nadzemeljskih trtnih delih tega navadno ne opazujemo, a mogoče je vendar, in sicer ondi, kjer je rastlina dolgo in neprenehoma v vlagi. Po stranskih koreninah leze bolezen proti glavni korenini, in ko so prve do dobrega nagnile, pride ta na vrsto. Izjemno je pa včasi tudi glavna ko-
| |||