Naše škodljive rastline/Škodljive vinski trti: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Trtni koreninoses.: 562. in 563. stran |
→Trtni koreninoses.: 564. in 565. stran |
||
Vrstica 150:
Ker jemlje država navadno le pokončevanje trtne uši, ne pa tudi drugih zajedavk v svoje roke, mora vsak vinogradnik potrebno sam ukreniti. Sicer se je pa s trtnim koreninosesom boriti skoro tako, kakor s trtno ušjo. Prepovedati in zabraniti bi se morala trtna kupčija s takimi kraji, kjer je razširjeno trtno gnitje. Ravno tako bi bilo treba postopati s sadnim drevjem, ktero je rastlo v okuženem vinogradu. Ako se je kje dokazalo, da so obolele ali poginile trte vsled te glivice, naj se takoj izkopljejo in sežgó. Pri tem delu moraš posebno paziti na to, da se bolne korenine ne raztrosijo, zakaj tudi kratki konci zadostujejo, da pride bolezen na zdrave rastline. Na videz zdrave trte, stoječe okoli okuženih, naj se tudi izrujejo in, ako se pokaže, da so tudi že načete, ravno tako sežgó. Zdrave trte, ki se nahajajo blizu obolelega legla, naj se izkopljejo v pasu, ki bodi 1-1½ metra širok, in vsadijo na takem prostoru, kjer bi glivica ne škodovala mnogo, ako bi se utegnila ondi izcimiti.
Treba je napeti vse sile, da umorimo glivico z lakotjo, kar se dá doseči s tem, ako podgobju odtegnemo živež. Zato moramo omenjeni pas zemlje skrbno očistiti vseh korenin in ob zunanjem robu izmetati še jarek, kterega prst se naloži na pas. Ondi, kjer smo odpravili trte, ne smemo gojiti nikakoršnih rastlin, ker bi te dajale glivici nove hrane, in naš trud bi bil zastonj. Najmanj 3 leta mora ostati taka zemlja brez vsakega rastja. Ako smo bili pobrali vse korenine, pošla je zajedavki zdaj hrana — glivico smo izstradali. Tudi trosje, ktero je bilo morebiti v tleh, uničeno je brez dvoma. Po treh letih moremo vinograd na prej okuženih mestih z nova zasaditi. V ta namen porabimo v prvi vrsti one trte, ki smo jih bili presadili. Vendar je treba vsako dobro pregledati, da si sami ne nakopljemo škode.
== Črna rja. ==
'''Črno rjo''' ali ,,'''Blak-Rot'''`` so zatrosili s trtami ali trtnim semenom iz Amerike na Francosko, kjer so jo l. 1885. opazili. Od ondod se je razširila potem v druge vinorodne kraje in prizadela tu manj, tam več škode. Da se more zajedavka (Laestádia Bidwéllii) razvijati, treba ji mnogo vlage in gorkote. Napada pa imenovana glivica liste in jagode, kakor tudi druge trtne dele, ki še niso zleseneli. Največjo škodo povzročuje na grozdju, ktero včasi vsako leto napade in ga celó popolnoma uniči.
Na listih, na kterih se prikazuje lahko že konec pomladi, nareja zajedavka okrogle, rujave maroge, ki imajo večinoma 2-3 milimetre premera, in ki se vidijo na gornji in spodnji strani lista. Te maroge so povsod posajene s črnimi pičicami, s kterimi se razmnožuje glivica.
Na jagodah, kjer se prikazuje črna rja navadno meseca malega srpana, naredi se jedna ali več okroglih višnjelkastorujavih marog, ktere se hitro raztegnejo črez vse površje. Po jednem ali dveh dnevih se jagode popolnoma izpremenijo; njihovo površje se nabere v gube, postane bolj rudečerujavo, in iz njega se izpahnejo črne pičice, kakor iz listnih marog. Počasi jagode počrnijo, skrčijo se in naposled odpadejo.
Črna rja se navadno ne loti vseh grozdov jedne trte, niti vseh jagod jednega grozda. Spočetka napade večinoma le posamezne jagode, pozneje pa brez vsakega reda druge, tako da vidimo na tistem grozdu poleg zdravih jagod tudi jagode, ki nam kažejo bolezen v različnem razvitku. Kedar pustoši trte ta zajedavka, pripeti se dostikrat, da zbolijo samo nektere jagode na grozdu, druge pa ostanejo zdrave in dozorijo.
Redkeje napada črna rja listne reclje in žile, grozdne hlastine in druge trtne dele. Da so tudi ti oboleli, spoznamo po tem, da se prikažejo na njih podolgaste, umazane maroge, iz kterih se izpahnejo kmalu črne pičice.
Najrajši napada črna rja grozdje z debelimi, sočnatimi jagodami in se lahko zatrosi z mladikami in s semenom; s prvimi, kedar so se odrezale z obolelih trt in niso bile popolnoma dozorele, s semenom pa, kedar se ga držijo še lupinice takih jagod, ki so bile po glivici napadene in hranijo v sebi njene kali.
Črno rjo je treba zatirati na jednak način, kakor strupeno roso, vendar moramo vzeti 4-6 kilogramov modre galice na 100 litrov vode. Škropiti je trte takoj, ko začnejo z nova poganjati, in pozneje še večkrat. Koder bolezen močno nastopa, škropijo se naj trte vsakih 14 dnij.
| |||