Odlomek iz romana: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 4:
| avtor= Ivan Cankar
| opombe=
| izdano= ''{{mp|delo|Slovenski narod}}'' 10.–13. december ({{mp|leto|1912}}), 45/
| vir= {{fc|dlib|U2MN1RCN|s=1|284}}, {{fc|dlib|L5ZSYWE1|s=1|285}}, {{fc|dlib|XM39RIHU|s=1–2|286}}, {{fc|dlib|7HBFWPLT|s=1–2|287}}
| obdelano= 1
Vrstica 237:
Vstal je nenadoma; ko je stopil preko izbe, je bil že neodločen in težek njegov korak.
Tudi Marta je vstala.
»Ne tja, ne proti durim! - je ukazala.
V drugič se je prikazal nelepi, spolzki smehljaj na njegovih ustnicah.
»Če bi se mi zdelo, da zaklenem duri, kaj bi poslušal tvoj ukaz? ... Poglej te blazinice na durih, poglej ta okna: ne slišal bi se krik na cesto, niti strel ... Ampak če ti je tako bolj pogodi, ne stopim proti durim drugače, kakor za tabo. Rekel sem, da si moj gost; in dasi sem, kakor veš, grd in spačen, mi je beseda sveta; ne zaradi morale, temveč zaradi kredita ...«
»Odkritosrčni ste.«
»Res, ta čednost se me drži kakor klop in mi je že veliko škodila ... Zdaj sedi še malo, dekle, da narediva kupčijo. Glej, tudi jaz sem sedel: nič se ne boj; kadar bova pri kraju, vstani ti najprej in pojdi, jaz pa ti posvetim z lučjo samo od daleč, ker je tema zunaj ... Rečem ti namreč, da si mi že nekoliko omeglila oči in da si bila jako lepa, ko si prebledela; in da je zadnji čas, da poveznem kozarec.«
Z nekoliko tresočo roko je poveznil kozarec na polizpraznjeno steklenico.
| |||