Umni vinorejec: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 696:
Ta sladki, gosti in prijetni požirek se na Ogerskem o dobrih letinah nareja, in sicer tako-le: O tergatvi se odbere najbolj zrelo grozdje najslajšega plemena; jagode se osmučejo, zmečkajo in zdruzgajo, mošt pa v kotel spravi, v kterem pri ognju zavrè; potem se vlije v čisto snažno vreče, skozi ktero se Y posodico ali steklenice odceja; posode se močno zadelajo in na hladen kraj postavijo.
2. Sladin ali samotek
Vrstica 702 ⟶ 703:
Leta 1858 sem videl pri nekem vinorejcu, ki je na pervi način tri polnjake sladina naredil, in pint (bokal) za 1 gold. v okokci prodajal.
3. Pelinovec.
Ta britka, sicer zdrava pijača, ktero sem pred 25 leti na Hervaškem pokusil, dela se tako-le: Sod se razdni in po koncu postavi; va-nj se na dno perva versta najboljšega in najlepšega grozdja zdeva, potlej druga versta pelina in drugih dišečih rečí, tretja versta spet grozdja, četerta pelina itd. do verha sodovega, ki se napolnjen dobro zaveči in nabije, potlej se z dobrim starim vinom nalije skozi piliko, ter za varnosti voljo z verigami terdno poveže, da ga ne razžene. Čez nekoliko tednov, ko se je znotranja zmes navzela in očistila, je dobra pijača.
4. Pena ali šampanjevec.
Ta pijača veliko šundra dela in se je drago plačevala; sedaj se tudi pri nas v Gradcu dela in ni tako grozno draga. To sloveče šumeče francosko vino, ki se iz žlahtne mušice, rudeče in bele, dela vsako leto, bodi-si letina kakoršna koli; kedar vino ni dobro dodenejo toliko sladkorja, da je prijetno in sladko, ki se pri vrenji popolnoma zedini in razkroji. Vino očistijo z ribjim klejem, da je čisto ko solnce; da vino šumí, ne pusté ga popolnoma zavreti, temuč ga s pomladi berž v steklenice pretočijo in terdno zamašijo in zavežejo. Steklenice na posebne, zato že narejene lište razpoložijo na glaviško, in je časi kakošne nesnage, droži, oprosté in spet dopolnijo, ali pa je v pesek potisnejo. Izmed sto jih kdaj kdaj čez polovice razžene: tedaj ni čuda, da je tako drag.
5. Prosta dobra kapljica.
Da se s posebno dobro kapljico brez vsakega truda tudi manj premožni vinorejec razveseliti zamore v sredi svoje družine, zadobi tako izverstno kapljico, ako si od tretjega koša steklenice (flaške) napolni, pretoči in dobro zamaši. Taka pijača je ko ogenj; in čem stareja, tem boljša.
6. Rudeče ali černo vino.
Rudeče ali černo vino se nareja iz rudečega ali černega grozdja. Vino dobí rudečo ali černo bojo iz kožic rudečih ali černih jagod. V ta namen mora mošt na zdruznjenih in zmečkanih jagodah ali grozdji v pokritem sodu, da se preveč ne izhlapí (na kernici bi se zeló spuhtilo, ker se lahko pokriti ne more), kakih 14 dni ali tri tedne pustiti, da se prav mošt rudečine ali černine navzame in zavrè; potlej se na kernico spravi vse skupaj, mošt in zmečkano grozdje, se izstisne ko navadno večkrat do čistega; sodi se nalijó po znanem načinu, in se potlej ž njim ravná kakor z drugim moštom in vinom; toda tako vino je manj stanovitno in terpežno.
==22. Od droží.==
| |||