Umni vinorejec: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Eri92 (pogovor | prispevki)
Eri92 (pogovor | prispevki)
Vrstica 234:
Doslej smo razkazali plemena tert za razna vina v različnih krajih in legah; sedaj pa naj sledé nektere žlahtne terte za slabo vino, domačo pijačo, izverstne pa za zobanje in vspešno prodajo njih grozdja v bližnja mesta; ob enem se opisujejo tudi nektere terte zavoljo svoje velikosti in posebnosti. Terte za brajde so:
 
1. Ž{{razprto|Žlahtnina l a h t n i n a m u š k a t n amuškatna}}, (Muskatgutedel). Ta terta daje najboljše grozdje za zobanje, ki je izverstnega okusa in jako terpežno. Od bele žlahtnine se ta-le v tem loči, da nekoliko slabeje mladike dela; grozdje je bolj terdo-meseno, z rumenejimi jagodami, ktere prikupuje sila nježni muškatni okus; posebno v dobrih legah in primernem vremenu se tako odlikujejo, v slabih in mokrotnih letinah pa ta okus večkrat celó manjka; dozori v začetku oktobra.
 
Terta ljubi dobro zavarovano lego, močno zemljo in kratko rez, to je, na reznike se obrezuje. Je nekoliko čutljiva o cvetji, na pravem mestu pa precej stalna in terpežna, jako rodovitna, z velikimi in zgodaj dozorjenimi grózdi, ki imajo jako prijetni, sladki, nježni muškatni okus.
 
 
2. K e r h l j i k o v e c{{razprto|Kerhljikovec}}, (Krachgutedel). Jagode so velike z debelim mesom; ko je zoblješ; pokajo med zobmí. Vino je boljše, ko od bele žlahtnine. Rada raste v močni zemlji na južni strani; in se prav prileže brajdam. O cvetji jej malo kaj škoduje, je rodovitna in dá velike lepe grozde, ki se dajo dalje hraniti; in rano dozori.
 
 
3. Ž{{razprto|Žlahtnina l a h t n i n a b e l abela}}, (Weisser Gutedel). Terta močno raste; požene dolge rudeče-rujave, risaste in pikaste mladike; grozdje ima rahlo, sveržnato, včasi gosto in prosto bolj dolgo; pecelj je dolg, tenek, rudeč, jagode so okrogle, tudi podolgaste, zeleno-rumene, rujavo-umazane, tenke kože, svitle in z belo mreno prevlečene. Meso je nježno, sočnato, sladko dišečega okusa, z dvema peškama. Kedar o cvetji dežuje, ima manjše jagode, vendar prav sladke. Vino dá slabo, lahko, mehko; brez močí; zato se mora mlado povžiti; po pervem zavrenji je boljše od rivčeka belega. Sadi se naj tam, kjer rivček in traminec ne dozorita. Za zobanje je kaj dobra. Raste povsod in je tudi za brajde jako prikladna.
 
 
4. Ž{{razprto|Žlahtnina l a h t n i n a p a r i š k apariška}}, (Pariser Gutedel). Ta terta je iz okolice Pariza na Francoskem; grozdje od te terte navadno v mesta na prodajo nosijo, ker ga mestjani jako ljubijo. Okoli 50 let je že tudi pri nas znana in precej razširjena, posebno med gosposkimi vinorejci. Ima belo-rumene in tenko naznamnjene jagode, nježen izversten okus; grozdje se dá dolgo dolgo hraniti.
 
Terta ne raste tako močno ko bela žlahtnina in ljubi zavarovano lego na brajdah ter nizko obrezovanje; tako je precej rodovitna in daje imenitno grozdje za mizo. Za gorice pa ni; tu ne rodí.
 
 
5. Š{{razprto|Španjol p a n j o l z r e z l j á n izrezljáni}}, (Geschlitzblättriger-Gutedel). Terta srednje raste; les je slab; tenek, rujavo-rudeč; očesi ima 2 ½ palca narazen. List je petero-pecljat; ves zrezlján in se že od daleč pozna. — Grozd je rahel, sveržnat, v dobri zemlji velik; jagode so zeleno-rumene, v gorki jeseni s kostanjevimi kerpami, tenke kože, mehkega mesa, sočnate, dobrega okusa, z dvema peškama. Vino dá dobro in prijetno, toda ne stanovitno, je le za zobanje; po goricah zasajen ne rodí.
 
 
6. Ž{{razprto|Žlahtnina l a h t n i n a r u d e č arudeča}}, (Rother Gutedel). Je že zgorej popisana, število 12. str. 10.
 
 
7. M{{razprto|Muškat u š k a t s i v isivi}}, (Grauer Muskateller). Ta se od unih le v tem loči, da ima manj muškatnega okusa, in z rudeče-sivo bojo na jagodah, ktere so nektere rudeče, bledo-rudeče, večidel pa rudeče-marmorirane in risaste, med kterimi se nahajajo večkrat čisto rumene jagode. Grozdje je jako žlahtno za zobanje zavoljo svoje slajave, kar jo priporoča za brajde.
 
 
8. M{{razprto|Muškat u š k a t č e r n ičerni}}, (Schwarzer Muskatgutedel). Terta je močnejša in jagode so veče kot bele žlahtnine. Ljubi pa močno zemljo in zavetje na brajdah, jako v les žene, je stalna o cvetji, ter rodovitna na bikih in reznikih. Grozdje ima srednje velikosti, z okroglimi jagodami temno-modrimi, dozori oktobra in se dá dolgo ohraniti. Šteje se med najboljše grozdje za zobanje; loči se od rudeče žlahtnine z volnatimi veršiči na mladih rozgah, tudi ima veče černo-modre jagode z dobrim okusom in terdim mesom.
 
 
9. M{{razprto|Muškat u š k a t b e l ibeli}}, (Weisser Muskateller). Grozdje po goricah malokdaj popolnoma dozori, zató je tudi vino le srednje, s tem bolj pa je za brajde na toplih krajih.
 
Grozdje je veliko, dolgo, z jako stisnjenimi jagodami, prosto, kdaj kdaj tudi sveržnato; pecelj je kratek in debel; jagode so srednje velikosti, okrogle, redkokrat podolgaste, rumene, pikaste, z vidljivimi žilami, z 2 ali 3 peškami; meso terdo, hrustnato, s sladkim muškatnim okusom; dozori zadnjega septembra.
Vrstica 269:
 
 
10. M{{razprto|Muškat u š k a t r u d e č irudeči ali r u j a v irujavi}}, (Rother oder brauner Muskateller). Ta terta daje prav okusno grozdje, in potrebuje toplega kraja pri stenah. Jagode so okrogle, navadno pol palca široke, temno-rudeče, na odsolnčnem kraju večkrat zelene, s sivo moko prevlečene, s tremi peškami. Meso je precej terdo z močnim muškatnim okusom. Dozori v začetku oktobra. Obdeluje se kakor bela žlahtnina.
 
 
11. M{{razprto|Moršina o r š i n a mo d r amodra}}, (Blauer Trollinger). Terta je jako močna, debelnata, v premerji več palcev debela. Les rumeno-rujav, skoraj belo-rumen, globoko brazdnat, zvito-risast, černo-pikast; členi so 3—4 palce narazen. — List je tenek, 8 palcev širok in dolg, s tremi redkokrat s petimi verhi, kratko narezljanimi; srednji verh je jako jako širok, kratek, enak. Zgornja stran je ravna, gladka, rumeno-zelena, spodnja svitlo-rumena, gola, z belo-lasnatimi rumenimi rebri in žilami. Listni pecelj je močen, 4—5 palcev dolg, navadno rumen, kdaj kdaj rudeč. — Grozd je velik, večkrat jako velik, 4 do 5 funtov težek, gosto sveržnat, piramidne podobe. Grozdni pecelj tenek, kratek, rumeno-zelen, od mladike do jagode zelen in rujavo-umazan. Jagodni pecelj tenek, kratek, rumeno-zelen, z majhnimi nježno-bradovičastimi verščeki. Jagode so okrogle, v stisnjenem stanu vidljivo podolgaste, temno-rujave, navadno proti peceljčku svitleje-modre, skoraj rudeče, brez pikic, tenko bradovičaste, nekoliko debele kože, mesnate, sočnate, z dvema peškama, dobrega okusa, pozne zrelote.
 
Terta je jako stanovitna, poganja zeló močne mladike, in pokrije steno več štirjaških sežnjev. Ako se na dva reznika odreže, požene mladike 12 do 15 sežnjev dolge; zató se najbolj prileže stenam in brajdam na topli južni strani, kjer se na reznike in bike obrezuje. O cvetji je nekoliko čutljiva; ako je dež ne vlovi, je sila rodovitna, toda nekoliko pozno dozori; le v topli jeseni ob zidovji je grozdje jako dobrega okusa.
Vrstica 281:
 
 
12. P{{razprto|Plavec l a v e c r u m e n irumeni}}, (Gelber Plavez). (Gl. st. 8).
 
 
13. P{{razprto|Portugiška orana r t u g i š k a r a n a m o d r amodra}}, (Früher blauer Portugieser). (Glej st. 12).
 
 
14. Ž l a h t n i n a{{razprto|Žlahtnina-k r a l j e v akraljeva}},(Königsgutedel). Ta terta se od rudeče žlahtnine v tem loči, da je bolj temnorudečih z modro štupo, rudeče-mesnatih jagod, ki se berž po cvetji v rudečost spreminjajo in se vidijo kot dozorjene; grozdje je bolj rahlo, stergano, z majhnimi jagodami jako sladkimi. Koža med zobmi poka, ko se zoblje; meso je nježno in okusno, vendar ni tako dobro, kakor od žlahtnine rudeče. Jagode so okrogle, temno-rudeče, z modro moko in zvišano piko, ktero zeleni kolobar obdaja. Dozori v začetku oktobra z žlahtnino rudečo.
 
Terta močno raste; les je rudeče-rujav; listje ima temno-zeleno, ki se v rudečo bojo spreminja, tudi listni peceljni so rudeči; vse je na terti bolj rudečkasto mimo druzih plemen. Povsod rada raste; reže se na reznike in je precej stalna o cvetji in obilno rodí.
 
 
15. B a b o{{razprto|Babo-v a r u d e čva arudeča}}, (Rothe Babotraube). (Glej st. 14).
 
 
16. M{{razprto|Mušica u š i c a z e l e n azelena}}, (Grüner Sylvaner). (Glej st. 10).
 
 
17. K{{razprto|Kraljeva r a l j e v a b e l abela}}, (Weisse Königstraube). Terta je jako močna; mladike dolge, spodaj svitlo-rudeče, zgorej bledo-rudeče, černo-pikaste.
 
List je okrogel 6 ½ palca širok in dolg, tenek, s petimi verhi, redkokrat s tremi; srednji verh je širok, serčne podobe, vrat na pol tako širok kakor srednji verh, kratko-osten; stranski verhi so razširjeni, široki, navadno razdeljeni s širokimi prerezi, v kterih se večkrat zob vidi; zgorej raven, slabo zelen, spodaj tenko volnat; mlado listje skoraj golo; rebra rumena, jako ščetinasta; pecelj podolgast, zeleno-rumen, redko kdaj rudečkast.
Vrstica 307:
 
 
18. L{{razprto|Laški a š k i m o d e rmoder}}, (Früher blauer Wälscher). (Glej st. 15).
 
 
19. M{{razprto|Mušica u š i c a r a n arana}}, (Früher blauer Burgunder). (Glej st. 16).
 
 
20. D{{razprto|Damascén arani m a s c é n r a n i b e l ibeli}}, (Früher weisser Damascener). Terta stori velik grozd, rahel, kdaj sveržnat; pecelj je dolg in zelen, jagodni peceljni so dolgi in tenki, zgorej debeleji in krastavi; jagode so dolge in rumene, tenko pikaste, sočnate, z nježnim mesom in prijetnim sladkim okusom, velike kakor rumene slive cibore. O neprijaznem vremenu je več majhnih nedorasčenih jagodic. Dozori v sredi oktobra. Terta zraste močna, in stori dolge, svitlo-rujave, risaste in pikaste mladike z golimi veršiči. O cvetji je občutljiva in terpi o merzloti, zato želi zavetja in toplih krajov. Obrezuje se na bike in reznike.
 
 
21. I z a b e l a{{razprto|Izabela}}. Terta je iz severne Amerike, z dišečim grozdjem, kakor jagode, srednje velikosti; jagode so černe, jako svitle, sivo-modre, podolgato-okrogle, mesnate. Dozori v začetku oktobra. Ta terta hitro raste, vsaka zemlja jej je dobra, in se ne dá lahko uničiti. Obrezuje se najbolj na bike, je za brajde in blizo potov dobra. Tudi po goricah rada rodí, toda prevelik les stori v dobri zemlji, in s tem senco dela drugim tertam; po dve in tri mladičice požene iz enega očesa, in vsaka ima po dva grozdeka. Vino dobi poseben okus, ki se pa po času zgublja.
 
 
22. Ž{{razprto|Žlahtnina l a h t n i n a c e s a r s k acesarska}}, (Kaiserlicher Gutedel). Terta ljubi dobro zemljo, s kamenjem in čepinjami zmešano. V pervem letu slabo raste, v 3. in 4. letu pa jako močne; z debelimi sterženi kratko-členate mladike požene, očesa ima le 2 palca narazen; je sila rodovitna; reže se na reznike. Grozdje je veliko, rahlo, sveržnato, večkrat en funt težko; jagode so rumeno-zelene; večkrat rujavo-umazane; svitle, zeló sočnate, okrogle, sila debele, tako da ena tehta pol lota, s tenko pa terdno kožo, in so torej terpežne. O cvetji jej berž hladna mokrota škoduje, dozori konec avgusta; in je le za brajde na topli strani kacega poslopja.
 
 
23. G{{razprto|Gosjenog o s j e n o g m o d r imodri}}, (Blauer Gänsfüssler). Za brajde najbolj sposobna terta; pozno dozori. Grozdje ima veliko, 10 do 12 palcev dolgo in zgorej 6 palcev široko, gosto, z večimi verhi; pecelj je dolg in debel, v jeseni rudečkast; jagode so velike, stisnjene, podolgate; černo-modre, sladko-kislega okusa. Dozori v zadnji polovici oktobra. Terta močno raste; in postane s časom več čevljev v okroglini debla debela. Mladike so jako močne in dolge, rudeče-rujave in brazdnate, njih veršiči so volnati. O cvetji je nježna in jej berž kaj škoduje, zató se naj v zavetji razpeljuje.
 
 
24. C{{razprto|Cesarski epénj s asmokvinim r s k i p é n j s s m o k v i n i m l i s t j e mlistjem}}, (Feigenblättriger Imperial). Terta je drevnata, močna; mladike debele, rujavo-rumene; le spodaj risaste, členi 3 do 4 palce narazen, z mnogimi rujavimi kerpami. — List je velik, debel, s 5—7 verhi, srednji je dolg, proti peceljnu jako omlajen; stranski verhi so tumpasti; z omlajenim vratom; spodnji verh navadno razdeljen, kakor bi imel list 7 verhov, na krajih kratko; tumpasto, obodno zrezlján; vsi razrezi so razširjeni; zgorej je raven, temno-zelen, spodaj bolj ali manj belo-volnat, tako da se še listna ravnina vmes čista čuti, tenko žilast; rebra so precej močna, rumena, belo-ščetinasta, spodaj nekoliko volnata. — List je smokvinemu listu jako podoben. Listni pecelj je debel, navadno širok, gladek, na solnčni strani rudečkast, spodaj jako odebeljen, 4 palce dolg. — Grozd je jako velik, večkrat 3 do 5 liber (funtov) težek, en čevelj dolg, jako sveržnat, rahel, dolg, rumeno-zelen. Jagodni peceljni so tenki, dolgi nekoliko bradovičasti; jagode so jako velike, okrogle, kdaj kdaj podolgaste, debelo-kožnate, nekoliko mehko-mesene z vidljivimi žilami, z 2 ali 3 peškami, rumeno-bele, nekaj melnate, na solncu rujavo-umazane, sive in majhno bradovičaste.
 
Dozori precej pozno, zató je za stene in brajde; obdeluje se bolj na bike in je pozno rodovitna. Grozdje je za zobanje; menda pa tudi za vino, ktero se domá med delavci popije; z drugim grozdjem iztisnjeno vendar ne bi črev pregrizlo.