|
Med té plemena se štejejo, kakor je že v večem številu spredej popisanih in se nektere le zavoljo lahkejega pregleda ob kratkem tù ponovijo, sledeča:
1. Ž{{razprto|Žlahtnina l a h t n i n a m u š k a t n amuškatna}}. V dobri legi in prijetnem vremenu dobí grozdje sila dober muškatni okus, ki mu pa v slabih letinah popolnoma manjka. Za zobanje je perve verste, jako terpežna terta in dozorí v začetku meseca oktobra.
2. K e r h l j i k o v e c{{razprto|Kerhljikovec}}. Ima prijetno sladko nježno meso, je rodovitna terta, zgodaj dozorí, že zadnjega septembra, in je terpežno grozdje ter splošno ljubljeno.
3. Ž{{razprto|Žlahtnina l a h t n i n a b e l abela}}. Ta terta zasluži zavoljo svoje zgodnje zrelote, že zadnjega septembra dozorí, svojega prijetno-sladkega okusa in terpežnosti v ohranjenji pervo versto za zobanje in splošnega zasajanja.
4. Ž{{razprto|Žlahtnina l a h t n i n a p a r i š k apariška}}. Ta terta daje izverstno grozdje za zobanje, želí pa topli kraj in zavetje.
5. Ž{{razprto|Žlahtnina l a h t n i n a r u d e č arudeča}}. V močni dobri zemlji je jako rodovitna in ni zberljiva, se zamore na zahodnji ali izhodnji strani zasaditi. Ko so jagode popolnoma rudeče, tedaj so najboljše.
6. M{{razprto|Muškat u š k a t č e r n ičerni}}. Terta želí topli zavarovani kraj, ne prenaša mokrega vremena in prevelike vročine, tudi je nježna o cvetji, ima najlepše černo grozdje. Terta je sila rodovitna izmed vseh plemen, in ima velike večkrat čevelj dolge grozde, ki navadno terto pokrijó, da človek ostermí o njeni obilnosti; toda muškatnega okusa nima.
7. M{{razprto|Muškat u š k a t b e l ibeli}}. Ta terta dobro stori v zavetji na toplem kraji v močni zemlji, je za olepšanje zidovja in svisel itd. V dobrih letinah daje drago izverstno dišečo, jako sladko grozdje, ktero se dobro plačuje.
8. Ž{{razprto|Žlahtnina l a h t n i n a k r a l j e v akraljeva}}. Ta terta se s tem odlikuje, da so vsi deli rudeči. Jagode že po cvetji rudeče prihajajo, kar jo povišuje; daje za zobanje priljubljen grozd in se na reznike obrezuje.
9. Ž{{razprto|Žlahtna lmušica a h t n a m u š i c a r u d e č arudeča}}. Za nizke brajde je najsposobneja, v pervih letih močno v les žene, potlej
je pa jako rodovitna.
10. G o s j e n o g{{razprto|Gosjenog}}. Kdor hoče obširen prostor ali kraj ob poslopji ali drugej z eno terto pokriti, je ta najboljša, zavoljo svojega lepega odrastka, prekoredne rodovitnosti in posebnosti svojega grozdja. S to terto se celo dvorišče lahko pokrije in s tem prijetna senca dobí.
Kar se tiče obdelovanja brajd, povedali smo že pri posameznih tertnih opravilih; tù naj se le to še opomni, da se biki na brajdah ne smejo previniti, kakor se rado po vinogradih z biki dela. Na brajdinih bikih bodo prihodnje leto spet biki in rezniki puščeni, zató se presukniti ali natreti ne smejo, le s koncem niže privezati, da ves tertin sok v prednje očesa ne tišči. Da se na brajdah stari les z enim ali dvema, tudi z večimi, pa slabimi rezniki iztrebiti mora, to je že rečeno. Gleda naj se le na to, ali je terta močna ali ne; pervi se več naloži, zadnji manj. Tudi ni pozabiti svitlobe, ktere grozdje potrebuje, da se vse ne pomota kakor snop, in tako senca dela. Vse naj bo lično in koristno razpeljano, da se mladike med in nad grozdjem lahko povežejo. Mladike, ktere niso za prihodnjo rabo, ali pa predolge, te se slobodno pritergujejo; le zaležnic ni tergati, ampak porezati, kakor je že zgorej omenjeno. Pamet, bistra glava bo ostalo izpeljala, da bo hasnovito in razveseljevavno.
|
