Umni vinorejec: Razlika med redakcijama

Dobra pivnica nareja dobra vina. Pivnice naj so, kar je najbolj moč, na severnih podzemeljskih hladnih in suhih krajih, da se vina ne skazijo in obroči raz **{{nejasno}}dove ne popokajo in tako nenadoma vino izteče; toplota je za grozdje, pa ne za vino. Take pivnice imajo po zimi zadostne gorkote, da vino ne zmerzne, po leti pa dovolj hladnosti; da se vino ne pokvari; vino je v rednem miru. Le v nadzemeljskih kletih v hudih zimah zmerzne vodena reč, pa vino ne. V sredi ostane najmočnejše vino, med tem ko je okoli vina voda zmerznila in se lahko skozi prebiti led pretoči. Kolikor več je vode med vinom, toliko raje zmerzne.

Takim kletém naj se o poletni vročini s tem v *{{nejasno}}kom pride, da se jim z zasajenim drevjem senca naredí in vino hladno obvaruje. Tu so brajde posebno dobre.

Dalje stresovaniestresovanje ali nabijanje v hišah, pod kterimi so pivnice ali kleti in je vino v njih, ali pa tudi poleg hiš, da se tla in poslopja stresajo, bodi-si s sekanjem derv ali strelbo — vse to vzdigne droži. Vino hoče mir imeti.

Posebno so pa škodljive dišeče reči v pivnicah, kjer je vino, kakor: kislina, repa, krompir, zelje itd. ker vino rado tak duh na-se vleče. Kislo zelje naj se par ur v skledi nad piliko postavi, pa je vse vino skaženo, tudi najboljše; tega sem se v neki hiši sam prepričal, naj torej služi v svarilo drugim.