Josip Lavtižar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 12:
}}
==
Josip Lavtižar se je rodil v hudi zimi, 12. decembra 1851, v Kranjski Gori. Po domače se je pri hiši reklo »pri Žnidarju«. Josip je bil tretji od šestih otrok Marije in Gašperja. Kot šestletni deček je prvič prestopil šolski prag in štiri leta nabiral znanje v domačem okolju. Doma so se odločili, da bo šolanje tudi nadaljeval, vprašanje je bilo le, kje: v Ljubljani ali Beljaku? Pa je obveljalo mnenje domačega župnika Simona Vilfana in Josip je kot desetletni deček odšel v Ljubljano.
''»Pisalo se je leto 1861 in skupaj z materjo je sedel na voz (železnice še ni bilo), ki ju je odpeljal v Ljubljano. Sam pripoveduje, da je hotel z materjo nazaj domov, ker ga je obšlo silno domotožje. Pa se je tako neopazno izmuznila, da je naenkrat ostal sam. Matere potem ni nikoli več videl. Umrla je 10. maja 1862, stara komaj 42 let.«'' (Marko Benedik: Josip Lavtižar)
V Ljubljani je najprej končal 3. in 4. razred ljudske šole (v Kranjski Gori sta bila le dva razreda). Nato je bil sprejet v gimnazijo, ki jo je končal leta 1871. Po maturi se je domov prvič pripeljal z vlakom in se nato že odpravil na svoje prvo popotovanje – prehodil je vso salzburško in štajersko deželo. Po počitnicah je s sedmimi sošolci vstopil v ljubljansko bogoslovje in po štirih letih šolanja je 11. septembra 1875 sledilo mašniško posvečenje. Novo mašo je imel Josip Lavtižar v cerkvi Marije Vnebovzete v Kranjski Gori 19. septembra 1875.
Kaplan je bil v Gorjah pri Bledu, Tržiču, na Poljanah nad Škofjo Loko in v Šenčurju. Kot župnik je deloval v Bukovščici v Selški dolini, Kokri, na Bledu in nazadnje v Ratečah. Umrl je 20. novembra 1943, v starosti 92 let.
Josip Lavtižar se je dobro poznal tudi s sosednjim župnikom na Dovjem Jakobom Aljažem. Ob Aljaževi smrti je Lavtižar zapisal:
''Sedaj je prekinjena tudi najina dolgoletna pravda, ki je bila sem in tja precej živahna, pa vendar ni zahtevala ne odvetnikov in ne stroškov. Pravda namreč, katera dolina ima prednost: ali Vrata pod Triglavom ali Planica pri izviru Save Dolinke? Ti si imel več pristašev za Vrata nego jaz za Planico. Pravde nisva mogla končati zaradi tvoje smrti. Naj rešujejo to vprašanje tisti, ki pridejo za nama.'' (Razgled po domovini, str. 184)
Prof. dr. Dušan Čop, ki se že vrsto let ukvarja z izvorom imen in priimkov, govori pa ogromno tujih jezikov, je podal zanimivo razlago, odkod priimek Lavtižar.
V Borovljah v Avstriji so živeli BOLTEŽARJI. Nemci so potem B spremenili v V. Nastali so VALTIZERJI. Ko so se naselili v Ziljski dolini, pa so VALT spremenili v LAVT.
Tako se je pojavil priimek LAVTIŽAR.
Lavtižarjev je v Zgornjesavski dolini zelo veliko. Priimek je značilen predvsem za Rateče in Kranjsko Goro. V Kranjski Gori se pri eni hiši po domače še danes reče pri Žnidarju – kot se je reklo doma pri Josipu Lavtižarju.
=== Josip Lavtižar in sovaščani ===
Sovaščani Josipa Lavtižarja so nanj že od nekdaj ponosni. V času njegovega delovanja pa so imeli duhovniki v kraju sploh še večjo veljavo in so bili deležni večjega spoštovanja. V Rateški kroniki Josipa Lavtižarja je zapisano:
''»Oktobra 1993 so se ga ob 50-letnici njegove smrti Ratečani spomnili z lepo cerkveno in kulturno spominsko slovesnostjo in mu pred župnijsko cerkvijo odkrili doprsni kip, širši javnosti pa so ga s priložnostno brošuro predstavili kot duhovnika, skladatelja, zgodovinarja in potopisca ter pravega planinskega navdušenca.«''
Lavtižar se je vedno ukvarjal z mislijo, kako ljudem čim bolj koristno zapolniti prosti čas. Leta 1910 je ustanovil Slovensko katoliško izobraževalno društvo. Društvo naj bi gojilo petje, širilo med ljudstvom dobre knjige in časopise ter prirejalo dobre igre. Organiziral je številna predavanja o kmetijstvu in živinoreji. Kot pobudnik kulturnih dejavnosti se je srečeval s pomanjkanjem primernih besedil. Njegova pisateljska žilica mu je pri tem pomagala. Spisal je poučno igrico Nikar v Ameriko in jo sam režiral. Da bi bilo kulturno življenje v vasi čim bolj pestro, se je poskušal kot skladatelj operet in spevoiger. Nastale so štiri kratke operete: Mlada Breda, Grof in opat, Adam Ravbar, Darinka – še za eno je imel pripravljeno besedilo: Konec dober, vse dobro. Za to ni napisal glasbe, ampak so jo uprizarjali kot veseloigro. Tudi besedila je pripravljal sam, dve je naslonil na znano pripoved, ostale pa so njegovo avtorsko delo. Operete je tudi sam poučeval.
=== '''Spomini na strica Josipa''' ===
V Ratečah živi Friderika Kunstelj, nečakinja Josipa Lavtižarja, ki se svojega strica zelo dobro spominja. V članku v občinskem glasilu Zgornjesavc govori o stricu v najlepši luči. Z bratom Izidorjem je Friderika večkrat obiskala strica, ki je imel lepo urejen vrt s sadovnjakom, kužka, oslička in panj s čebelami. Pravi, da Josip Lavtižar ni bil strog in je razumel otroško razigranost.
''»Tudi ni silil v cerkev ali k molitvi. Pogovarjali smo se povsem vsakdanje stvari. Nikoli ni bil slabe volje. Rad se je pošalil. Zelo skromen je bil, radodaren in skrben. Ko je bil potres, je šel sam k cesarju po pomoč. Z Jakobom Aljažem sta skupaj hodila v Tamar ali Mojstrano in občudovala naravne lepote. Maševal in krstil je tudi v sosednjih hišah in vselej je imel veliko ljudi, ki so prihajali po pomoč ali nasvet.« (Zgornjesavc, oktober 2002)''
Federikini spomini so zelo živi. Tudi o tem, kako je stricu Josipu na predzadnjem pogrebu, ki ga je vodil, ob hudem nalivu držala dežnik. Pri zadnjem pa se je močno prehladil in obležal.
=== Kulturno-prosvetno društvo Josip Lavtižar ===
Ker je Lavtižar v družbi pustil močan pečat, so leta 1994 v Kranjski Gori ustanovili Kulturno-prosvetno društvo Josip Lavtižar, ki zelo uspešno deluje. Člani so že uprizorili tudi njegovo »Nikar v Ameriko«.
Člani in članice društva v pozni jeseni prirejajo tudi Lavtižarjeve dneve, ki so vsakoletna tradicionalna prireditev v spomin na Josipa Lavtižarja. Prireditev temelji na vodilu, ki mu je Lavtižar sledil vse življenje: po svojih močeh pripomoči k napredku Zgornjesavske doline.
Tako so Lavtižarjevi dnevi sestavljeni iz dveh sklopov. V prvem, kulturno obarvanem, skušajo organizatorji dvigniti raven tovrstne ponudbe v kraju, v drugem pa spodbuditi dialog o aktualnih problemih v dolini. (www.kranjska-gora.si)
=== Kapela v Tamarju ===
Kapela Marije Pomagaj v Tamarju, s gradnjo katere je Lavtižar dobil veliko privržencev, je bila na njegovo pobudo zgrajena leta 1936. V kroniko je zapisal:
''"Število obiskovalcev Planice, obkrožene z vencem Julijskih Alp, iz leta v leto narašča. Da si ohranimo katoliški in slovenski značaj, potrebujemo v Tamarju tudi zunanje znamenje. To bo lepa in dosti prostorna Marijina kapela ob vznožju mogočnega Jalovca."''
Načrte zanjo je naredil arhitekt Skubic iz Ljubljane, blagoslovil pa jo je 23. avgusta 1936 škof dr. Gregorij Rožman. Leta 2002 je bila kapela na pobudo tedanjega župnika Marka Benedika prenovljena po zamisli našega umetnika p. Marka Ivana Rupnika. V prenovo spada strop, še posebej s svojo simboliko barvnih krogov. Pomen barv izhaja iz starega krščanskega izročila. Kapela je še dandanes zelo dobro obiskana, poleti so v njej vsako nedeljo tudi svete maše. Z gradnjo kapele prav v Tamarju je Lavtižar morda želel spodbuditi sovaščane in ostale, da bi se podali v osrčje gorskega sveta in občudovali njegove lepote, kot je to sam zelo rad počel.
== Dela ==
=== Potopisi ===
* [[Med Romanskimi narodi]]
Vrstica 21 ⟶ 72:
* [[V petih letih okrog sveta]]
=== Zgodovinska dela oz. povesti z zgodovinsko tematiko ===
* [[Bled in Briksen]]
* Frančišek Tavčar – življenjepis
Vrstica 29 ⟶ 80:
* Šentjoški gospod Šimen
=== Operete ===
* [[Adam Ravbar]]
* [[Darinka]]
* Grof in opat
=== Ostalo ===
* [[Bacil]]
* [[Cosas de Espana]]
* [[Izvir Save-Dolinke]]
Vrstica 46 ⟶ 96:
* [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib]
== Literarni pojmi ==
=== Legenda ===
Glede na to, da je bil Lavtižar duhovnik, je bilo treba v njegovih delih pričakovati tudi zametke legende.
''Legenda (latinsko = kar se naj bere) je praviloma izraz za kratko zgodbo na motive krščanske religije, njenih prvotnih sporočil, iz življenja njenih svetnikov in mučencev. Ta motivna osnova je v legendi lahko svobodno preoblikovana ali celo popolnoma izmišljena. Po svojem notranjem sestavu je pripovedna, sicer pa mogoča v verzih ali prozi.'' (Janko Kos - Očrt literarne teorije, str. 163).
=== Zgodovinska povest ===
Slovenska zgodovinska povest, katere predhodnik je literarizirana zgodovinska biografija, je po Hladniku izrazit nacionalnokonstitutivni žanr. Tezo dokazuje preprosto dejstvo, da so izjema tista besedila, ki se ne ukvarjajo z domačo zgodovino. Zgodovinska povest je interpretacija zgodovinskega in folklornega gradiva in obenem inštrukcija za bodoče zgodovinsko obnašanje naroda. Zgodovinska povest je vedno aktualizacija zgodovine.
Slovensko zgodovinsko povest je najbolj zanimalo razgibano 15. stoletje; vzpon in padec celjskih grofov, turški vpadi, konflikti med kmeti in grajsko gospodo (kmečki upori), vloga Uskokov, po srednjem veku pa reformacija. Od pokrajin je bila v medvojni zgodovinski povesti največkrat predstavljena nacionalno ogrožena Primorska, ki je bila tedaj pod Italijo. Sporočilo povesti je tolažilno s tem, ko uzavešča zgodovinsko izkušnjo, da Slovenci kot ljudstvo preživijo vsakega tujega gospodarja.
=== Prilika ===
Prilika ali parabola je po Kosu podobno kot basen didaktična zgodba, večidel epskega značaja, vendar z močno poučno komponento. Po zunanji formi je lahko verzna ali prozna. V nasprotju z basnijo posreduje prek prispodob, alegorij in tudi personifikacij kak idealno moralen nauk, ki presega življenjsko stvarnost. Poleg tega se ogiblje živalskim likom in posega po snov v višje socialno življenje ali v vsakdanje človeško okolje.
Najznamenitejše parabole so nastale v starem veku s paraboličnimi pripovedmi v evangelijih (na primer Jezusova prilika o usmiljenem Samarijanu ali izgubljenem sinu), z močno spremenjenim pomenom in vlogo jih srečamo še v moderni literaturi 20. stoletja (najznamenitejši primer Kafkova parabola Pred vrati postave). (Janko Kos - Očrt literarne teorije)
=== '''Sintetična drama''' ===
Njena vsebina poteka brez nanašanja na preteklost, pač pa z linearnim zaporedjem dogodkov, kot logično in vzročno sledijo drug drugemu.
[[Kategorija:Josip Lavtižar|*]]
[[Kategorija:Slovenski avtorji]]
| |||