Za denar: Razlika med redakcijama

Kmalu nato je sedela potovka Mina v njih družbi. Bila je petdesetletna, dolga in suha žena. Kadar je govorila, se ji je čulo v grlu neko grgranje. To je delalo njeno govorico skoro nerazumno onemu, ki je ni bil vajen.

 

 

„Ne, danes pa ne! ... Ako hočete, pa vam jaz danes nekaj ponudim,“ doda črez nekoliko časa.

Nobeden ni gledal na Lenčiko, torej niti zapazil ni, kako je prebledela takoj pri prvih besedah potovkinih. Trdno se je oprijela stola in krčevito stisnila ustnice.

 

 

 

 

 

Lenčika se je bila izmuznila med tem pogovorom v stanico. Tam se je naslonila na mizo in si zakrila oči. Nekaj neizrečeno tesnega in bridkega ji je stiskalo srce.

In ostali so skupaj v razgovoru še pozno na večer.

 

 

Po noči je bil zapadel prvi sneg, a zjutraj so bile že zgodaj napravljene pred Vrtovčevo hišo sani, katere so jih imele odpeljati v trg.