Wikivir

Domačija nad vse: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
ZadEva (pogovor | prispevki)
612 urejanj
ZadEva (pogovor | prispevki)
612 urejanj
Vrstica 2.100:
zglednemu življenju!
 
„Tujina»Tujina, tujina, kako si bridka“bridka«, vzdihnila je iz globočine
svojega srca; „tú»tú ni sočutnih prijateljev in postrežljivih
znancev, — vse je hladno, brezčutno, vse tuje!“«
 
Ona je bila še tako mlada, tako neizkušena, da drugega
Vrstica 2.149:
groznega plamena.
 
Nenadoma se vzdrami iz otrpnelosti. „Oče»Oče, moj oče,
kje so neki sedaj? Bog ne hotel, da bi bili blizu požara. O
dobrotni Bog, čuvaj mi očeta in vodi ga nepoškodovanega
domú“domú«, vzdihuje iz globočine duše svoje.
 
V istem trenutku začuje po stopnicah njegovo težko, negotovo
Vrstica 2.161:
naproti.
 
„Ah»Ah oče, predragi moj oče, kaj ne, da pridete zdravi
in nepoškodovani domú?“« popraša ga prestrašena.
 
„Kaj»Kaj, ti si še po koncu?“« začudi se oče in jo debelo, a
hudo pogleda z medlimi očmi. „Zakaj»Zakaj še ne spiš?“« jeclja v
pretrganih besedah, oprijemajoč se za držalo ob stopnicah,
ker mu život sem in tja omahuje.
Vrstica 2.184:
zavzeta.
 
„Ljubi»Ljubi oče“oče«, reče nató z vso silo premagujoč se, „o»o zavedite
se vendar, podvizajte se priti gor, meni se dozdeva,
da tovarna gori.“«
 
„Tako»Tako me je strah; goreče žarinje priletava do naših
oken; šipe so že tako vroče, da se vsak trenutek bojim, da
ne bi počile.“«
 
In prijemši očeta za roko, da mu pomaga hoditi, ona
glasno zajoče.
 
„Gorí»Gorí? — Gorí?“« zadere se oče, ki je le na pol razumel
pomen Jeličinih besed; „saj»saj je povsod tema, ti bedasti
otrok! Ognja nikjer ne vidim.“«
 
„Oh»Oh pridite, pridite, oče“oče«, sili Jelica in ga z vso močjo
potegne naprej.
 
Vrstica 2.206:
kakor kip sredi sobe.
 
Nató se zgane. „Tovarna»Tovarna gorí, Jelica“Jelica«, zavpije zavzet.
„Bog»Bog pomagaj! Izgubljena je moja služba in oba postaneva
berača!“«
 
Onemogel se spusti na stol in si zakrije lice z rokami.
Vrstica 2.233:
tiho, a bridko jokala.
 
„Ubogi»Ubogi otrok“otrok«, dejal je bolj obupno, kakor pomilovalno,
„kako»kako žalostne dneve ti je tvoj oče priskrbel! V sreči me
nisi ljubila, v nesreči pa me bodeš sovražila; prav boš storila,
saj boljšega nisem zaslužil.“«
 
„Oče»Oče, bodite tihi; ne govorite tako groznih besed“besed«, seže
mu Jelica zavzeta v besedo in stopa za očetom, ki je z nova
nemirno korakal po sobi. „Da»Da ste le živi in zdravi; ljubi
Bog naju ne bode zapustil. Kar pa mojo ljubezen do Vas
zadeva, bode odslej še večja, ker —“—«.
 
Zastonj bi bila dalje govorila. Kakor da bi se on bal
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Domačija_nad_vse«