Zadnja leta nesrečnega kralja Ludovika XVI.: Razlika med redakcijama

| avtor= A. Zupančič

| opombe=

| vir= {{fc|dlib|QZCZSKFH|s=61–70|dLib}}

}}

 

Malo malo šteje zgodovina vladarjev, kteri bi bili tako nesrečno in žalostno končali, kakor francoski kralj Ludovik XVI. Mož je bil neizrečeno dobrega in mehkega serca; on je sovražil prelivanje kerví, čertil gizdavost pa razuzdanost svojega časa in se v vsem kazal prav skerbljivega očeta svojega ljudstva; ali vso to dobro voljo mu je národ francoski povernil — z rabeljnovo sekiro.

Vsa Evropa je stermela nad takim početjem; kakor blisk se je raznesla po vseh krajih strašna

novica. Tudi med našim narodom še živi spomin na nesrečnega Ludovika in celó v pesmah so naši očetje popevali grozovito dogodbo, kakor naj pričajo naslednje verstice iz narodne pesme, ktero sem lani čul iz ust stare ženice:

<poem>

Tri leta je minilo,

Ampak hočemo frej živeti,

Ker smo samí modre glavé

 

A. Zupančič.