Življenje in smrt Petra Novljana: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 861:
"Dvanajst."
 
"Dvanajst! Pa si že prišel umirat! Ta hiša je mrtvašnica - ljudje umirajo tukaj ali na telesu, ali pa na duši.
Navadno oboje hkrati. Kdor pride, je izgubljen. In drugi
tako ne pride, kakor tisti, ki je bil izgubljen že ob rojstvu.
Vrstica 887:
so bile v nerazumljivih jezikih, slovenske so bile
samo Prešernove Pesmi, stara in zelo obrabljena knjiga.
 
Peter je bral, nato je sedel na posteljo, lica so mu rdela
in bral je do konca. Čudne besede so bile, polurazumljive
in božje lepote polne - tiste lepote, ki jo sluti človek
od daleč in je ne doseže nikoli. Zasvetilo se je in
Peter je ugledal skozi otožnih verzov poluprozorni pajčolan
Vrstica 896 ⟶ 897:
ugasnilo in bela roka je zaprla okno. To je bilo tedaj, ko
se je razprostirala vsenaokoli otožna jesenska ravan ...
 
Mrak je bil legel v izbo; Peter je stopil v vežo in v veži
je bila noč. Obrnil se je na levo, ali vrnil se je kmalu, ker
Vrstica 932 ⟶ 934:
"Po oni strani sem bil šel gor in po tej sem
prišel dol
- čemu pač iščem tukaj tistih starcev?"
Koraki so se oglasili od nekod, ali odzgoraj ali odzdolaj,
nekdo je govoril zelo naglas in se je smejal, bližalo se
Vrstica 957 ⟶ 959:
 
"Ali čudno je, da me ne kličejo, da me nič ne iščejo!
Velika je pač hiša in dolgi so mostovži - Bog vedi, če
jim morda še konca ni in se razprostirajo prav do tiste
pokrajine, kjer se pomika po blatu neroden voz in ne
Vrstica 963 ⟶ 965:
 
Nerodno mu je bilo sloneti, spustil se je polagoma ob
zidu na tlŕtlá in je naslonil glavo na roke, noge pa je skrčil
prav k životu. Za hip ga je izpreletel mraz, nato pa ga je
oblila vsega sladka toplota.