Življenje in smrt Petra Novljana: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 2.289:
"Na, Peter, ubožec, da boš tudi ti vesel ob moji svatbi!"
 
Ali precej ga je bilo sram te misli - ne maral bi, da bi
prišla Olga s krožnikom in kozarcem in da bi ga pomilovala.
Videl jo je, ko se je peljala v kočiji in lepa je bila, da ga
Vrstica 2.307:
njene roke ...
 
"Ali če bi prišla tako - v beli obleki, prijazna in vesela
in bi ga prijela za roko: ,Zakaj pa ti tukaj tako sam, Peter?
Pojdi, da boš tudi ti vesel ob moji svatbi!' In čutil bi
Vrstica 2.371:
vstati, zakaj težko butaro je imel na glavi. Ali v daljavi,
tam v daljavi se je svetila v soncu prelepa pokrajina
- oči so hrepenele tja, noge pa se niso mogle geniti. In
tedaj se je pripeljala kočija po beli cesti; dvoje urnih belcev
je bilo vpreženih vanjo, v kočiji pa je sedela Olga,
vsa belo oblečena, bele cvetice v laseh, bele rože v roki.
V tistem trenotku je zaklical, vzdignil se je z veliko močjo
in je hitel za kočijo - naravnost preko polja, preko
travnikov, proti tistim lepim goram, ki so se vzdigale v
sončni daljavi kakor siv oblak. Toda pretežka je bila butara,
Vrstica 2.538:
"Da bi me le brki ne izdajali!"
 
Legel je na posteljo, roke pod glavo - in hitro sta bila
vprežena urna belca, že je hitela kočija preko polja in
travnikov, napravile so se misli in so hitele jadrno tja