Življenje in smrt Petra Novljana: Razlika med redakcijama

njega, kaj bi rekel Pavel?"

 

jaz bi šel s teboj, malo bi te vsaj spremil, toda glej, skočil

sem bil z voza, čemu bi se zdaj vračal nanj?" Neverno

 

"Še kaj drugega, kaj lepšega bi mi bil lehko povedal ... malo bi me bil lehko potolažil in mi olajšal greh ...

mojo žalost, ki je nobeden človek ne more spoznati?"

 

Časih je pogladil z roko preko vlažne stene, po zaklenjenih

je z obema rokama in ga potem malo pobožal prav do

komolca in tudi po licih. Slišal je, kako je šlo časih mimo,

 

In ko je ležal in premišljeval, se je domislil nečesa

prav na tem mestu, roke pod glavo in noge sključene do

prsi preden je bil privezal vrv nad pragom.

zelenim balkonom nad vratmi? Sanjalo se mu je morda

nekoč o tisti hiši in zdaj hodi kakor v sanjah, išče jo, ko

in iščeš jo zaman, zaman iščeš prijetnega toplega doma,

ki ti ga Bog ni bil domenil! Tebi ne, na vozu rojenemu,

pokrajine, ki ji ni kraja nikjer, pa je stal mlad popotnik. Naravnost drži cesta, izgublja se na obzorju v meglo;

ali kakor hodi, tako se umika megla, cesti ni konca.

da romajo neprestano brez počitka in brez

cilja ...