Šopek samotarke: Razlika med redakcijama

odstranjenih 44 zlogov ,  pred 5 leti
brez povzetka urejanja
m (popravki)
Brez povzetka urejanja
}}
 
===Kako se ženimo===
 
Na dan Sv. treh kraljev je bilo, torej v predpustnem času, ko se na kmetih ženijo in možijo vseprek. Mudi se jim, zakaj bliža se post, ko je greh misliti na ženitovanjsko veselje.
{{prelom strani}}
 
===Oveneli cvet===
 
Izkušnja nas uči, da čim lepša in finejša je cvetlica, tembolj rahločutna je in tem prej jo popari strupena slana. Zdi se mi, da je prav tako s človeškim življenjem. Koliko cvetočih, upa bolnih bitij je plen neizprosne smrti, medtem ko starikavi in bolehavi ljudje pokašljujejo leta in leta.
»Kaj praviš ali me bo čakala?«
 
===Najlepši pirh===
 
Velikonočna nedelja!
Saj mu je dala ljubljena Katrica najlepši pirh — svoje srce.
 
===Po morju barka plava ...===
 
Mehačev Polde, rojak naše šentviške vasi, se je odpravljal v Ameriko.
»Po morju barka plava ...«
 
===Na kopici===
 
Ni ga menda na kmetih veselejšega opravila, kakor je spravljanje prosa. Kdor ni na kmetih zrastel, nima pojma o tem. S prosom delamo vse drugače kakor z drugim žitom. Pšenico, ajdo, ječmen denemo takoj, ko je požeto v kozolec. Tam se žito suši toliko časa, da je godno za cepec. A ne tako s prosom. Požeto proso zvozijo takoj z njive domov. Ej, s kakšno častjo vzame potem doma z voza veliki hlapec prvi snop ter ga postavi na popolnoma izpraznjeni pod! Zatem šele sme druga družina segati po ostalih snopih ter jih nositi hlapcu, ki jih postavlja trdo in pokoncu okrog prvega snopa. To traja tako dolgo, dokler ni vse proso na podu.
»Troje beračev se mi je razdrlo, troje nesreč me bo zadelo v tem letu!«
 
===Skopi Groga===
 
Težko bi bilo najti bolj skopega in lakomnega človeka, kakor je bil stari bajtar Groga. Bil je suh kakor trska; ni čuda, saj si še suhega kruha ni privoščil, da bi se nasitil. Oženjen ni bil. Kako tudi! Ženi bi bilo treba obleke, jedla bi vsak dan, ej, to pa ne velja! In če bi prišli še otroci, kdo jih bo redil? Ne, ne, ženitev ni bila po Grogovi glavi. Ker pa sam ni mogel vsega ogospodariti in ogospodinjiti, je dal zemljo v najem, sam pa je hodil na dnino. Vina si ni privoščil niti kapljice, ker se mu je zdelo predrago.
 
 
===Pod klancem===
 
Pozdravljen, klanec vižmarski. Pozdravljen ti spomin one dobe, ko sem še malo otroče v družbi drugih vaških otrok v poletnem času dirjala in se lovila po tebi gori in doli, pozimi se sankala in prekopicavala v sneg, da je bilo veselje! Pozdravljen, klanec vižmarski, koder sem v poznejši dobi dan za dnem vlačila z ročnim vozičkom ali vozila poljske pridelke na svoj rojstni dom, ki je stal ravno vrh klanca!
Od tedaj ga ni videl nikdo več v domači vasi.
 
===Nesrečni kolač===
 
Ni bila ravno prenapačna Erženova dekla Jera. Služila je svojemu gospodarju že dolgih deset let, pa še kako vdano in zvesto služila! Zato je bil pa tudi Eržen z njo zadovoljen.
{{prelom strani}}
 
===Moja zvezda===
 
Božična noč, srečna noč!
srce!
 
===Kurent===
 
Takole koncem oktobra je bilo,
je umrl v blaznici.
 
===Spomini na birmo===
 
Tisti čas mi je bilo nekako sedem
tako! Hlapec je priden fant, jaz mu prav privoščim, Franici pa tudi, ko ga ima tako rada, No, naj urede, kakor že hočejo, vrnila sva pa le!«
 
===Gospod Dominik===
 
Mlada Kajževka je bila pridna in skrbna žena. Odkar je bival njen mož že dve leti v Ameriki, obdelovala je sama vso zemljo, ki je pripadala k bajtici in redila pri tem dvoje glav goveje živine in enega ščetinca. Imela je dvoje otrok, ki sta jo pri njenem delu že itak preobilnem le ovirala, kajti sinčku Ivanu je bilo pet, hčerki Miciki pa šele tri leta.
kakor so gospod Dominik!«
 
===V grenkih trenotkih===
 
Trenotki, temni kakor noč,
vesoljni svet.«
 
===Vseh mrtvih dan===
 
Mrzla burja začne polagoma
Mati se shaja s sinom, žena z možem, otroci z očetom, in napolnjeni s tajinstveno tolažbo uvidevamo vsi, da naše dejanje in nehanje stremi za njimi in našega življenja pot nas dovede k njim prej ali slej ...
 
===Prisega o polnoči===
 
Tam gori pod Šmarno goro, v bližini novozgrajenega savskega mostu, se nahaja obširno posestvo, katero ti priča že na prvi pogled, da je njega lastnik premožen gospodar. Na nekoliko vzvišenem prostoru stoji pritlična, a zelo prostorna hiša, na gornjem in spodnjem koncu so razna gospodarska poslopja, kakor kašča, sušilnica za sadje, svinjaki, razne shrambe za poljedelske stroje in drugo orodje. Na levi, tik ob šumeči Savi, se šopiri novo zidan mlin, čigar kolesa klopotajo od ranega jutra do pozne noči in čestokrat še v poznih urah motijo nočno tihoto. Mlinskim kolesom pridno odgovarja poleg stoječa žaga, ki iz debelih in grčevih hlodov ustvarja tanke in gladke deske. Na desno od hiše, tja čez prostorno dvorišče, po katerem se sprehaja lepo število kokoši, rac in gosi, stoji velik hlev, po navadi vedno poln najlepše živine.
{{prelom strani}}
 
===Poroka===
 
Cerkovnikov Tonček in Robidova Micika sta bila ženin in nevesta. Včeraj so ju oklicali v tretje in danes ob desetih se bo vrstila poroka.
{{prelom strani}}
 
===Prosjak Škrenc===
 
»Halo, otroci, skupaj, Škrene
prosjaka Škrenca.
 
===Nesrečni album===
 
Kdor je videl bi poznal Janka
albuma.
 
===Po naključju===
 
Po naključju sta se srečala,
do smrti.
 
===V znožju Šmarne gore===
 
V prijazni pirniški vasici, med
iz Save.
 
===Preskrbljena===
 
»Danes mi ne hodi na polje!
»preskrbljena.«
 
===Rože vstajenja===
 
Narednik Valentin Tratnik,
164

urejanj