Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mija Bon (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Mija Bon (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 633:
 
Grenko mleko pride od grenkih rastlin, bolnih jeter in od zaduhlih shramb. Tukaj pa pomaga lugasta sol ali potašelj z milom ali žajfo.
{{prelom strani}}
 
Da krave več mleka dajejo, poskrbuj jim zelenjave, repe, korenja in pese, pa to vselej skuhaj in oblodi. Osoli pijačo, pridaj nekoliko lanenega semena, in potem bodeš dvakrat več mleka na dal namolžil, in štroški se ti bodo dobro splačali. Znesek prav dobre mlekarice na dobri paši ali klaji ne sme biti pod 1500—2000 bokalov na leto.
 
Vrstica 646:
Vime vedno voljno in mehko ostane, ako ga vselej pred molžo z mlačno vodo spereš, Da pa se tolsto mleko že v vimenu z bolj vodenim pomeša, ter da se lože čisto pomolze, naj se pred molžo vime z obema rokama malo zmečká.
 
Da se dajo krave rade mlezti, mora se ž njimi lepo in prijazno ravnati, in že telice temu privajati, ne pa pretepati, suvati in neusmiljeno ž njimi ravnati. Le pomisli, {{prelom strani}} ako bi tebe gospodar za vsak nič pretepal in suval, ali bi ti takega gospodarja ali gospodinjo rada imela?
 
Kadar molzeš, rabi obe roki, in suni vselej z gornjem delom roke malo in rahlo v vime ter delaj dve navskrižni črti.
Vrstica 660:
Klaja, ki na meso žene in goved pita, je seno, trava, krompir, korenje, repa, pésa; loj pa redí žito, pogača od olja in mnoge droži.
 
Kadar goved za pitanje pripravljaš, polagaj v začetku klaje mesenega osnjudka, kakor seno in kaj malega repe, kolerabe itd. Po tem priskrbi kuhano žito, kakor oves, ječmen, turšico itd. žito pa se ne sme vselej debelo zmleti. Zadnjič naj se pitancu še druga piča daje, ktera najbolj mast ali loj redí, n. pr. oljne pogače, droži, troski itd. — Vmes naj se mu klaja spreminja, da se ene piče ne naveliča, ampak skoz jedičen ostane. Nobena {{prelom strani}} reč pa pitanja tako ne pospeši, kakor sol, od ktere smo pa že drugod govorili.
 
Pitanec tirja pokoj, snažnost in vredjeno krmenje; naj se mu po malem, pa pogosto in vselej ob določeni uri piča polega.
Vrstica 673:
 
Pomolzeno mleko ima s krvjo enako stopinjo gorkote, t. j. +29—30 Reaumirovih stopinj. Da sedaj zadobi primerno stopinjo +10—12°R., mora se mleko ohladiti; kajti pri veči gorkoti od 12°R. stopinj se tolste krogljice res hitreje zberejo, toda toliko nepopolniši, in sirovo maslo je toliko slabše. Ako pa ostane gorkota pod 10 stopinj, se tolste krogljice le nerade odločujejo in mleko se zgostí. Največ tolstih krogljic se vzdigne in zbere na vrh v 12—24 urah, in več kot 36—48 ur naj se nikar ne pusti zbirati, ampak naj se vselej prej posname. V tem se marsiktera skopa gospodinja pregreši, da pusti mleko čez primerni čas, pričakovaje več smetane, toda le malo več sirnine pridobi in nič druzega.
{{prelom strani}}
 
Pri mlekarstvu je poglavitna in najvažnejša stvar »snažnost« in »čednost«. Naj se tedaj na to gleda že začetka v hlevu. Vime in roke naj si kravarica vselej dobro umije, preden začne mlesti, da mleko ne dobi že tukaj kalí, sèsedanja in skisanja. Čisto precejeno mleko naj se potem postavi v čiste posode; tudi tukaj je treba paziti na snažnost od golide do pinje.
 
Vrstica 680:
Smetana naj se sname z ravnimi, s kositarnimi in preluknjenimi žlicami, da se višnjevo mleko lehko odteče, in se tako smetana čista ohrani.
 
V smetani so tolste krogljice v obilnem številu združene, in ako nekoliko časa stojé, se zrahljajo in zdrobé, in ako še medemo smetano (n. pr. v pinji), tedaj se one mrenice tolstih krogljic raztrgajo, in te se potem sprimejo v surovo maslo. Ker pa v sirovem maslo še vedno nekoliko mleka ostane, ki se kmalo začne raztvarjati v masleno kislino in maslenokisli amonijak, od kterega postane surovo maslo žarko in žaltovo, mora se tedaj presno surovo maslo večkrat v vodi zgnjesti in izpirati, da gre čista voda od njega. Nekatere gospodinje {{prelom strani}} pa to opusté zarad tega, da je sirovo maslo nekoliko lotov težje; to pa je vselej nespametno in pregrešno. V takem surovem maslu je dostikrat četrti del vode, ko je je v dobro izdelanem le <small>1/20</small>—<small>1/10</small> delov.
 
Dobro surovo maslo dobimo le iz dobre smetane; zopet tukaj se nekatere gospodinje pregrešijo, ker še le v 10 dnéh enkrat v pinji delajo, da se tako smetana med tem časom popolnoma skisa, iz ktere se le slabo sirovo maslo nareja. Najbolje in okusniše surovo maslo pridela se iz sladke ali le prav malo smetane; zato naj se posneta, sladka smetana precej ali vsaj v dveh dneh v surovo maslo podela. — Za en funt surovega masla je treba 10—20 bokalov dobrega mleka, iz kterega se en bokal smetane in kakih 9—11 bokalov posnetega ali kislega mleka dobi.
Vrstica 689:
 
Važno se nam zdi, da spregovorimo še besedico, kako naj se v pinji dela. Pinj je več vrst, vendar pa je pri tem najpoglavitnejše, da se vedno primerna gorkota in snaga ohrani. Po skušnjah vemo, da je potreba 12—14 R. stopinj, da se rado v pinji zmede. Zopet moram opomniti naše gospodinje, da se le predostikrat tudi v tem pregrešijo, ker na to ne pazijo, in potem pa hočejo s silo ali vražami vse doseči. V eni minuti naj se 30krat enakomerno udari, pinja pa naj bo le na pol napolnjena. Ako je smetana preveč vroča, tedaj so tolste krogljice preveč tekoče in oljnate in se ne morejo sprijeti, ravno tako se ne združijo, če so preveč mrzle.
{{prelom strani}}
 
Večkrat se pa tudi zato v pinji rado ne stori, ker je eno ali drugo nesnažno, ali je morebiti krava bolna. Ako je bolezen vzrok, naj se da bolni živini zjutraj 2 unci antimona in 3 unce korijandrovih osvalkov z belim sirom. Kadar je bolna žival to zavžila, naj se jej precej dá polič vodé in en maselc jesiha piti, in naj se pridene ena pest solí. Da se pa v pinji prej in rado stori, deni na 10 bokalov smetane eno žlico pinjenca, ali en lot drobno stolečega galuna ali pa en lot v vodi raztopljene soli. — Da bo pa surovo maslo lepe rumene barve, deni prej ko začneš delati v pinji, na 10 bokalov smetane pol žlice soka stalčenega rumenega korenja.
 
Vrstica 696:
Da se prideluje sir, potrebno je razno orodje, različno po različnosti sira, ki si ga gospodar pridelati hoče. Vselej pa je razun orodja sirčnika potreba, to je četrti telečji želodec, ki se vzame iz zaklanega 1—4 tedne starega teleta, se v majhini gorkoti posuší in dela sir s tem, da sirove dele loči. Predenj se rabi, razreže se in v siratki in slani vodi namaka, in potem se med mleko pomeša. Koliko sirčnika je mleku pridejati, to se po skušnji in navadi izvé. Preveč sirčnika nareja sir krhak in grenjak, premalo pa pušča dovolj sira v sirotki. Sir je kuhan ali nekuhan, slan ali neslan, tolst, masten ali pust itd. Ementalski sir kuhan, tolst in soljen se dela, ako se mleko na 25—30 stopinj v bakrenem kotlu zgreje, in kadar se odstavi, se mu sirišče pridene. Čez ½ ure se je mleko sèsirilo in sir se drobi. Potlej se še entrat na 30—36 stopinj sègreje, potem se dene v prt in stiskalnico, da se stisne. Zdaj se osoli in dober je.
 
Limburški sir se pa dela iz gorkega mleka od krave, pa se ne prodaja v hlebih, ampak v majhnih četirnatih podobah, in je ostrejšega okusa in duha. Da se 1 funt sira naredi, je potreba 5—6 bokalov tolstega mleka, slabejega pa do 8 bokalov. Da se sir dá hraniti in ne splesnuje, mora se prežmikati in z rokami dobro stiskati. {{prelom strani}} Ostala siratka je dobra piča za teleta in za svinje, pa se tudi drugače porabi.
 
=V. Oddelek.=
Vrstica 705:
 
Kaj je žalostniše za živinorejca, kakor če mu živina boleha, zboli ali celo pogine? Ako vprašamo, zakaj vsako leto toliko živine pogine okoli po deželi, tedaj najdemo, da so temu večidal neumnost, nevednost in nemarnost živinorejcev krive. Vprašamo, kdo bi našel vse nerodnosti, zanikernosti in prestopke, po kterih postane živinorejec med desetimi glavami, ki mu zbolé ali poginejo, vsaj smrti osmih sam kriv. Kdo je neki kriv, ako žival zboli od podihanega slabega zraka v premajhnih hlevih; ali do velike, neizgovorljive, telesne in hlevne nesnage; od nezdravih gazov, ki se v hlevih pri gnjijenji mnozih reči narejajo; od vgnjite, strohnjene, sprhle in preveč oprašene krme? Gospodar, ali si že kedaj mislil, kaj zmore priti iz tega, da žival v gnjili in smrdljivi vodi napajaš? ali ako od oglojenih paš živino po mlakastih in močvirnih senožetih ali pašnikih okoli preganjaš? — Kdo je kriv bolezni, ako žival vso presiljeno in pregreto v hudi vročini pustiš, da trpi hudo žejo? ali če vso vpehano in potno na mrazu nehaš? Vprašamo, kdo jo pri delu ali vožnji preveč napenja in sili? Kdo jo neusmiljeno strada in pretepa itd. Po vsem vprašamo, ali niso večidel res živinorejci sami krivi, da jim živina zboli, ker premalo skrbé za ohranjanje živinskega zdravja! Veliko manj joka in stoka bi bilo, ako bi živinorejci svojeglavno vsega ne prezirali, in nikdar ne pozabili; živina je iz mesa in kosti kot ti gospodar in gospodinja; njeni organi so rahli in mehki, ter se ne dadó čez moč in čez čas napenjati,in kdor se v tem pregreši, bode se mu vse ojstro maščevalo!
{{prelom strani}}
 
Posebnih vidnih znamenj kake bolezni sicer ni, vendar je bolna žival navadno bolj žalostna in pobita, njene oči so mrtve, dostikrat krmežljive in solzne; večkrat jo mrazi, ali ji je vroče; odpové se več ali manj jedi in pijači; dostikrat je nepokojna, pogostoma vstaja, ali se vlega itd. — Kadar gospodar kako omenjenih znamenj zapaziš, ter si razločil bolezen, hitro pomagaj vsaki bolni živali po vsej moči!
 
Vrstica 716:
Kako gre bolezni ozdravljati, najdeš v dr. Bleiweisovi knjigi, ktero živo priporočamo vsakemu gospodarju. Omeniti hočemo tukaj le nekatere bolj navadne bolezni in hibe:
 
''1. Vpreženi živini rane ozdravljati.'' Pokladaj na ognojene in otisnjene rane večkrat na dan v svinjskem {{prelom strani}} žolcu namočene cunje; starši je žolc, prej bo rana zaceljena.
 
''2. Kadar konja komat odrgne'', koristi tudi prej imenovano zdravilo, kterega si sleherni gospodar lehko oskrbi, kadar koljejo prašiče.
Vrstica 724:
''4. Kadar žival napenja.'' Kadar žival napenja, napravlja se v vampu veliko vetrov (gazov), ki utegnejo tako silni biti, da se vamp razpoči. Te vetrove je treba hitro odpraviti: ali da s pripravnim nožem skozi trebuh nabodemo vamp in vetrove izpustimo, ali pa da živini v vamp vlijemo tako stvar, ktera ima lastnost, da vse vetrove posrka, kakor goba vodó. Najbolje je salmijak in živo apno. Živega apna se vzame za veliko živino 4 lote in raztopí v 4 maselcih vode in ta apnena voda se vlije v živino. Manj dela pa napravi salmijak, (Salmiakgeist) ki se v vsaki lekarnici dobi. Zmeša se 1 lot salmijaka z 1 maselcem vode, in se ta salmijakova voda v živino vlije. Ko bi pihnil, ji pade vamp, salmijak požré vse vetrove.
 
''5. Zoper bolezen v gobcu in na parkljih.'' Dobro zdravilo zoper to dvojno bolezen je navadna resa (Heidekraut). Na vsacega pol funta rese naj se vzame bokal vode, in naj se v precej velikem kotlu toliko časa kuha, da se polovica vode vkuha. Od resje vodé se dá bolnemu govedu zjutraj in zvečer en polič, mlademu en maselc, ovcam pa en kozarec. Tudi živini, ki še ni bolna, pa jo želiš bolezni obvarovati, daj starejši po maselcu, mlajši pa manj. — Parklji se morajo pridno z mrzlo vodo spirati, kteri se utegne nekoliko astramontane pridjati. — Po sebi se umé, da je treba pri hujši bolezni {{prelom strani}} na parkljih noža, s kterim se odreže, kar se je rogá ločilo ali sègnjilo.
 
''6. Slajnica ali lizanje.'' Živina, ktera ima to bolezen, liže nekako posebno slastjó zid, čepine, vrvi, staro usnje, lesnino — žlebove, rante, vrata itd. Ta bolezen trpi več mesecev in celo leto, dokler živina tako ne shira, da je ni druzega, kakor kost in koža, in včasih se jej nazadnje kosti lomijo. Vzrok tej bolezni je ves popačeni želodčni sok, ki povžito hrano prekuhuje in prebavlja. Želodčni sok se pa popači iz vsega, kar krv pokvarja in pači; zakaj vse, od kosti do scavnice — tedaj tudi želodčni sok — se iz krvi dela. Popačena krv pa se nareja iz vsega, kar živina napačnega povžije, naj je že klaja, pijača ali zrak. Prvo pri tej bolezni je to, da gospodar odpravi vzroke, iz kterih bolezen izvira; včasih že samo to zadostuje. — Druga zdravila zraven tega pa se: kreda, apno, pepel, potašelj, kuhinjska sol, grenka sol, encijan, kalmež, brinjeve jagode itd. Enkrat naj se dá bolni živi živini po dvoje ali troje skupaj. N. pr. 3krat na dan perišče pepela (pa ne izluženega), ali 1 lot potašeljna, 2 lota kuhinjske soli, štupe encijanovih in kalmeževih korenin 2 lota po dvakrat na dan; 3 funte ržene moke in pol funta v štupo stolčenih brinjevih jagod; od te zmesi naj se da živini, kadar je bila napojena po perišči po 3krat na dan, skozi 8, 10—14 dni.
 
''7. Vračni prisad ali vrančni metljaj'' izvira od tod, če živino v narveči vročini z vožnjo ali hojo preveč siliš in napenjaš; ako jo pri vélicih sušah na zgečih, solnčnih žarkih pariš, da žejo trpí; če prežejno in vročo prenaglo s hladno vodo napojiš; jo v hudi vročini s hladno vodo nikoli ne pereš ali koplješ; jo v hudi vročini s hladno vodo napajaš, ti bo gotovo vrančni prisad živino napadel, in sicer najlepšega, mlajšega in krepkejšega tvojih konj, goved, prašičev ali ovác. To zeló huda bolezen zadavi živino ko bi trenil, in hlev v kratkem sprazni. Predenj živinče za to bolezen zboli, se svojega blata v celo majhinih kepicah z veliko težavo in napenjanjem znebiva; po lakotnicah in stegnjih trepetá, kadar se je vode napil; žila ji bolj pogostoma bije; vsa je trudna, zadnji konec ji {{prelom strani}} omahuje toliko, da ne pade, in vendar raji stoji, in skoraj nič ne vleže; pogostoma lije itd. Taki živini gre brž puščati, in ji veliko z jesihom, solitarjem ali kuhinjsko soljó okisane hladne vode piti, ali pa kake druge kisle ali slane pijače, da se ji brž čreva odpró in driska napravi; tudi je dobro, jo z mrzlo vodo polivati.
 
V tem zapopadku ta bolezen sicer ni nalezljiva, je pa za zdravje in življenje človekovo velike nevarnosti. Ostro je prepovedano, od take bolezni napadeni živini v zadnico ali tudi v gobec z golo roko segati. Vsak, ki ima s tako živino kaj opraviti, naj si precej roké, glavo itd. s čisto vodo umije, kdor pa je le količkaj na svojem telesu ranjen, ali ima kako grintico ali tvorico, ali je kaj odrgnjen, naj se nikar ž njo ne peča. Sline in krv tako bolnega živinčeta so za človeka najhuji strup; le majhini kanček take krvi med človekovo krv, napravi v kratkem času gotovo smrt. Tako crkovino gre precej odpeljati, in ne iz kože devati, ampak globoko zakopati!
Vrstica 734:
''8. Garje ali srbeči lišaji'' pri konjih, govedi, ovcah in prešičih, so kužna bolezen, ki se iz telesne in hlevne nesnage, pa tudi od mlakaste peše izcimijo. Kadar se pokaže po koži v podobi srbečih lišajev, ki se lupijo, dlaka ali volna odpada; pri konjih se vidijo po grivi mokaste luskinice, ravno tako tudi po hrbtu, repu in po čeljustih; garjeva živina se vselej do krvi drgne. Tacga konja je zeló težko ozdraviti; ena sama garjeva ovca zamore počasi celo čedo oskruniti, in celo, kjer so se garjeve ovce pasle, zamorejo zdrave to bolezen nalesti. Vsaka s to boleznijo obdana in skrunjena živina se mora od zdrave odločiti, da je ne naleze. Močan lug, črno milo (žajfa) in pa trepentinovo olje so najboljša domača zdravila za garje.
 
''9. Devetogobnica ali goveja kuga'' — pa samo za govedje — pa je najstrašnejša bolezen za govedje in kmetovalce, ker od sto kužnih goved jih dostikrat ne ostane čez pet, teh pa, ki prebolijo, se več ta kuga ne prime. Devetogobnica se jej pa zato pravi, ker se najde pri živini, ki je po tej bolezni poginila, devetogob večkrat (ne vselej) s suho, trdo, kakor v peči spečêno ješo {{prelom strani}} natlačen. Gorje kraju in deželi, kjer se taka kuga zapoplodi! Dozdaj ga še ni gotovega zdravila zoper to strašno bolezen. — Devetogobnica se pa ne zanaša samo po govedju, ampak tudi tudi po drugih živalih in celó po ljudeh, in zato je tem strašniša. Tej bolezni nikdar en sam človek v okom ne pride in jo zatre, ampak združeno, zato naj se v takih slučajih vestno in natanko spolnujejo vse postave. Kdor bi pa svoji nemarnosti, slepoti ali nepokorsčini kugo v deželo zanesel, klela bi ga dežela in za take neprecenljive škode in bode imel nikakoršnega izgovora!
 
==B.==
Vrstica 749:
 
10 do 12 granov (en gran je n. pr. toliko, kot eno poprovo zrnje) bele čemernike med sladkim mlekom naj žival svobodno sama požré ali naj se jej zeló previdno z žlico daje.
{{prelom strani}}
 
====3. Čistilo ali dristilo.====
 
Vrstica 776:
Ali vzemi lavorjeve štupe 2 lota in 1 bokal čaja iz poprove mete in daj 3krat na dan. — Domača pomoč: Snažiti s čohlo ali štrigljati in v kožo gorkega špirita vmesti; tudi sègretega olja z malo primešanim terpentinovim oljem po dolgem po križu in čez rebra v koži vmesti.
 
Höopa.: arsenicum, carbo animalis, calc. phosfor. {{prelom strani}}<small>Umni živinorejec.</small>
 
====5. Golazen.====
Vrstica 796:
Vzemi 2 funta kuhinjske soli, brezove smole in vratiča vsakega po 4 funte. Zmešaj z moko in vodo v trdo testo, ter zgnjeti in naredi plošnate pogače, ktere potem na zraku posuši, in potem zdrobljene z ovsenim zdrobom vred ovcam lizati daj. V krajih, kjer ovce pogostoma od glist veliko trpé, naj se daje od takih pogač 1 do 2krat na teden. Da razodevajo pogače še bolj svojo moč, zamorejo se z malcem in terpentinovim oljem zboljšati. — Pripororajo se tudi Spinola-ve glistine pogače.
 
Ko gliste moriven pomoček se priporoča: smrdljivo živalsko in terpentinovo olje vsakega 1 funt z 2 lotoma {{prelom strani}} štupe od bljevne soli. Za 1 glavo vsako jutro 1 žlico v pelinovem čaju na tešče. Homöopath: petroleum, sulphur, china, sepia, graphit, nux vomica, argilla.
 
====7. Hitrica — drista. (Brez mrtlice.)====
Vrstica 825:
 
1⅓ l. svinčenega sladkorja in 4 l. zobnika zmešaj z moko in vodo v latverko in daj v 6 obrokih zjutraj, opoldan in zvečer.
{{prelom strani}}
 
''b. Govedja.''
 
Vrstica 848:
====11. Mazilo močno.====
 
Zopet trdino, uklonivke, nadskoknice itd. Vzemi 4 l. pegle, 2 l. rumenega voska, 4 l. gostega terpentina, 1 {{prelom strani}} funt svinjske masti in 6 l. štupe španske muhe, ter zmešaj vse na majhinem ognji ali žerjavici. Prej ko namažeš, poreži dlako na dotičnem mestu, in potem namaži, kot je noževa klina, na debelo. Da živinče z gobcem ne dotika, obveži s cunjami. Namaži kakih 4 do 6 dni zaporedoma, vendar prej ko na novo namažeš, speri vselej prej krasto.
 
====12. Mrena očesna.====
Vrstica 873:
 
Homöopath: Arsenicum, antimonium, nux vomica.
{{prelom strani}}
 
====14. Nezdražljivost.====
 
Vrstica 894:
''d. Zadušnica.''
 
Prvo, kar je v takem primerljeju storiti, je, da se žival hitro iz dima na čisti zrak spravi, ali pa naj se okna in vrata odpró. Potem naj se postavi v primerno lego s povzdignjeno glavo, in po glavi naj se môči z mrzlo vodó; vse truplo naj se potem urno s kisom {{prelom strani}} škropi in drgne, v gobec pa naj se jej da v kisu in vodi namakana goba, in če je potreba, naj se tudi s kisom in vodo klistira.
 
''e. Od strele poškodovana.''
Vrstica 931:
 
Apno, potašelj, lug z vodo.
{{prelom strani}}
 
''h. Zoper živo apno in ojster lug.''
 
Vrstica 956:
''a. Konj in govedja.''
 
Vzemi 1 funt črnega mjila, terpentinovega, smrdljivega živalskega olja in potašeljna, vsakega 4 lote, ter {{prelom strani}} naredi mazilo, s kterim 3 dni zaporedoma maži prhljaj, četrti dan pa zmij ali speri vse telo z žajfenco ali vodo, v kteri se je tobak kuhal.
 
''b. Ovac.''
Vrstica 974:
====21. Trebež — posteljica====
 
ako izostane, vzemi ½—¾ bok. kamiličnega čaja (iz 2—4 l. kamilic); odcedku prideni 1 l. oglenokislega kalija, in dajaj zjutraj in zvečer; ali pa vzemi ¼—½ bok. čaja iz sabinskega brina ali zaspancovega perja, (12 l. {{prelom strani}} sabinskega brina); odcedku prideni 1½ l. ogelnokislega kalija, in dajaj vsakih 4—5 ur.
 
Homöopath.: Secale cornutum, cannabis, pulsatilla.
Vrstica 998:
====25. Vračni prisad — ali rumeni ovčic.====
 
Mrzlo polivanje kot obvarovalni pomoček. Znotraj kis in voda vsakega ½ bok. in 2 l. kuhinjske soli na {{prelom strani}} 1 uro en obrok. Môči naj se tudi z jesihom in kafrovcem po telesu. Z jesihom naj se kadi.
 
Homöop.: Antracinum, arsenicum, aconit, belladona.
Vrstica 1.051:
 
,, ,, žita ,, . . . . . . . 150 ''
{{prelom strani}}
 
{{razprto|Slame:}}
 
Vrstica 1.099:
5 ,, krompirja.
</center></poem>
{{prelom strani}}
 
=====II.=====
 
Vrstica 1.165:
20 ,, repnine,
3 ,, ogrščinih pogač.
{{prelom strani}}
17.
8 funtov suhe detelje,
Vrstica 1.223:
6 ,, ovsene slame,
3 ,, pšeničnih prijemk.
{{prelom strani}}
 
27.
12 funt. suhe metelke,
Vrstica 1.295:
10 ,, krompirja,
1 ,, ogrščinih pogač.
{{prelom strani}}
 
37.
12 funtov sena,
Vrstica 1.372:
48.
10 funtov sena,
8 ,, ječmenovice, {{prelom strani}}
28 funtov pese,
20 ,, tropinj.
Vrstica 1.445:
58.
50 funtov zelene detelje,
6 ,, sena, {{prelom strani}}
13 funtov ovsenice,
15 ,, pese.
Vrstica 1.515:
68.
10 funtov suhe detelje,
10 ,, ovsenice, {{prelom strani}}
5 funtov ječmenovih plev,
30 ,, pese,
Vrstica 1.582:
76.
8 funt. sena,
7 ,, ovsenice, {{prelom strani}}
55 funt. pese,
5 ,, ogršičnih pog.