Wikivir

Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Dbc334 (pogovor | prispevki)
17.101 urejanje
ureditev
Dbc334 (pogovor | prispevki)
17.101 urejanje
m ureditev
Vrstica 84:
 
=== 7. Prebavljanje. ===
{{razprto|Prebavljanje}} pospešuje gorkota, mokrota, slina in posebno želodčni sok. — Želodčni sok je žlezasta, kisla mokrota, ktera obstoji posebno iz solne, mlečne kisline in z neke posebne organske skupine, »pepzin«„pepzin“ imenovane. Ta spreobrne sladkor v mlečno kislino ter razveže gnjilčne jedilne snove.
 
Prebavljanje odvisi od lastnosti želodčnega soka in hitrosti stiskanja želodčnih strani. Poprek se računi, da da 2—4 ure zadostujejo, da se večina jedilnih snovi razveže. Tekoče snovi želodec prej posrka; ako se pa ob enem veliko takih snovi z drugimi vred podaja, tedaj živina {{prelom strani}}teže prebavlja, ker se želodčni sok raztanjša in tako oslabi.
Vrstica 127:
 
=== 15. Srce in krvni obtek. ===
Ves {{razprto|krvni obtek}} se izvršuje s pomočjo središčnega orodja, namreč s {{razprto|srcem}}, ktero je votla mišica, {{prelom strani}}ter s stisnjenjem krv v žile, ktere se v srcu končujejo ali iz njega izhajajo, po vsem telesu naprej poriva. Cipne žile, ktere krv iz srca drugim organom dopeljujejo, se čutijo; ko se od časa do časa v srcu skupaj stiskajo, pravimo, da »cipla„cipla bije«bije“ ali »ciplin„ciplin udarec«udarec“. V minuti udari cipla pri odraščenem konji 32—40, pri oslu 46—56, pri govedji 35—42, pri ovci 68—80 in pri psu 90—100krat. Po številu ciplinih udarcev števili se poraba snov in potreba hrane; zato tudi majhine živali, pri kterih je krvni obtek hitreje ko pri velikih, snove kmalo porabijo v primeri k teži života, pa jih tudi bolje porabijo. Tega se lehko prepričamo pri pitanji, ter vidimo, da se je nam porabljena hrana prej in bolje izplačala.
 
Srce je razdeljeno v od zgorej do zdolej držečo mišičnato ločilno mreno v levo in desno polovico; obe polovici ste pa zopet z mnogimi, žilavimi klopoteči razdeljeni v gornji ležeči prednji in zdolej ležeči srčni predal ali predalček. Desni srčni predalček se stiska skupaj, in tako poriva krv skozi plučno odvodnico v pljuče. Plučna odvodnica končá pa se zopet v zeló tanke in drobne vejice ali mehurčke v plučno tkanino. Te vejice pa preidejo v tanke žilice, ter se s časom končajo v veče vejice, ktere se potem združijo s plučno odvodnico, in tako v levi srčni predpredal dospé. Kroženje, po kterem krv skonča pot iz desnega srčnega predpredalčka skozi pluča in zopet nazaj v levi srčni predal, imenuje se »mali„mali krvni obtek«obtek“.
 
Krv se na poti po »malem„malem krvnem obteku«obteku“ z zrakom združi, kterega diha žival skozi dušnik, in napolni potem vse plučine mehurčke. Kislec, kteri je v zraku, se med tem pomeša med krv, in tako dospé krv vsa spremenjena v levi srčni predalček nazaj. Od tukaj se premiče s kislcem namešana krv naprej po cipni žili v srčno žilo in njene vejice, ktere se razprostirajo v sprednje in zadnje telesne dele, ter se pretaka po vseh bližnjih in daljnih delih. Te žile zovemo ciple, une pa krvovračno žilo ali odvodnico, kajti ona od raznih telesnih delov krv nazaj privodi, ktera se na svoji povratni poti živilnih ali redilnih snov navzame. Ciple, ktere se vidijo, {{prelom strani}}kakor da bi bile ob koncih zakrivljene, končujejo se v zelo majhine vejice, ktere se vse v eno združujejo, in tako postane krvovratnica. Krv prehodi svojo pot iz srca po vsem životu in zopet nazaj v srce v nekoliko minutah. Iz tega si lehko razjasnimo brzo moč in vpliv strupa, vdihanega zraka ali vlitih zdravil.
 
Ko namreč ciple krv sèsajo, pretakajo se v najzadnjih vejicah obstoječi krvni deli skozi krive konce, ktere odvodnice postanejo, ter se zopet véliki krvni obtek z nova začenja. Pri tem krvnem obteku tiščí krv skozi drobne posodice iz cipel toliko krvnih snov ali prvin v obmrežje, kolikor jih je za napravo in vzdrževanje mišic, kitic, kosti, kože, itd. potreba. Na tej poti se pa tudi odloči v prebavnem orodji želodčni sok v ledvice ali obisti, in mokrota, ktera se v mehur odtaka, in ktero potem žival po scavniku iz života izprazni.
Vrstica 201:
Močne in trdne kosti in mišice sploh dajejo moč za pregibovanje in delo. Vendar debele kosti ne veljajo toliko, ker zamorejo biti več ali manj rahle in zato slabe. Take kosti vidimo posebno pri nežlahtni in taki živali, ki se je v mladosti zanemarjala ali slabo redila.
 
Nobena kost pa se sama za se pregibati ne more, ampak le s pomočjo mišic, kterih je vse polno v živalskem telesu. Dvoje mišic pa je posebno važnih: »pregibnica«„pregibnica“, ktera skupaj vleče, in »raztezalnica«„raztezalnica“, ktera ude razteza. S pomočjo teh dveh mišic se udje pregibljejo, ker prva skupaj stiska, druga razteza. Ako se pa obe mišici naenkrat skupaj stisnete, tedaj občuti žival na dotičnem udu bolečino ali kakor pravimo krč.
 
Mišice — ali meso — sèstavljene so iz neštevilnih, zeló drobnih nitek ali kitic, po kterih se tekočina pretaka. Posamezni zvezki so zaviti v mastno kožo, kar obvaruje, da se mišice ne drgnejo ena ob drugo, ter pospešuje gibčnost. Ako so nitke rahle in s sokom napolnjene, ter je tolsta vmesna lega zeló obširna in raztegnjena, tedaj so take mišice slabe. Taka žival ni kaj prida za težavno delo, toda njeno meso je toliko okusniše in boljše.
Vrstica 283:
ječmena, graha, grašice, boba
 
in stročja . . . . . . . . . . . . . 2½—2¾ ''„ ''„
 
krompirja, pese, korenja . . . . . . . . 2¼—2½ ''„ ''„
 
dobre senožetne mrve . . . . . . . . . 14—16 ''„ ''„
 
slabeje ''„ ''„ . . . . . . . . . 16—18 ''„ ''„
 
detelje . . . . . . . . . . . . . . 17—20 ''„ ''„
 
repnega perja . . . . . . . . . . . . 4½—5 ''„ ''„
 
slame od ozimnine . . . . . . . . . . 16—18 ''„ ''„
 
slame od jarenine . . . . . . . . . . 20—22 ''„ ''„
 
slame od grahora, grašice . . . . . . . . 26—30 ''„ ''„
 
plev . . . . . . . . . . . . . . . 7—8 ''„ ''„
 
moke, prešja . . . . . . . . . . . . 4—5 ''„ ''„
 
zelene detelje, trave . . . . . . . . . 5—6 ''„ ''„
 
sladovega cvetja . . . . . . . . . . . 8—9 ''„ ''„
 
Kubični prostor se pa prerajta, ako se širokost, globočina in visočina množi eno z drugim. Da pokažemo to v priliki, mislimo si pušelj detelje 18 čevlj. širok, 20 čevelj. globok in 9 čevelj. visok, tedaj 18×20=360×9=3240 kubičnih čevljev. Ako si mislimo (dobro stlačene) 18 kubičnih čevljev detelje na cent, je dobimo 180 centov. Imaš tedaj, dragi bralec, toliko krme spravljene 1. listopada, dobro vedoč, da pred rožnikom ne bodeš dobil zelenja, {{prelom strani}} in ako vso svojo zalogo razdeliš na 7 mesecev — 210 dni —, pride ti je na dan 85 funtov.
Vrstica 321:
| 85 funt. detelje || 68,8 funt. || 11,4 funt. || 2,7 funt. ||
|-
| 200 ''„ pese || 18,2 ''„ || 24,0 ''„ || 2,2 ''„ || 0,2 ''„ ||
|-
| 20 ''„ slame || 7,0 ''„ || 19,0 ''„ || 1,3 ''„ || 0,3 ''„ ||
|-
| 18 ''„ plev || 6,8 ''„ || 14,0 ''„ || 0,7 ''„ || 0,3 ''„ ||
|-
| 6 ''„ otrobi || 3,2 ''„ || 5,2 ''„ || 0,8 ''„ || 0,2 ''„ ||
|-
| 5 ''„ prešja || 1,9 ''„ || 4,2 ''„ || 1,4 ''„ || 0,4 ''„ ||
|-
| 8 ''„ moka || 5,3 ''„ || 6,8 ''„ || 0,8 ''„ || 0,2 ''„ ||
|-
|<big>342 funt. || 67,8 funt. || 142,0 funt. || 18,6 funt. || 4,3 funt. || </big>
Vrstica 345:
| 160,0 funtov || 4,0 funtov || 60,4 funtov || 3,0 funtov ||
|-
| 142,0 ''„ || 18,6 ''„ || 67,8 ''„ || 4,3 ''„ ||
|-
|<big>302,0 funtov || 22,6 funtov || 128,2 funtov || 7,3 funtov || </big>
Vrstica 417:
=== 5. Razna plemena. ===
 
Ako zapazimo pri večem številu živali ena in ravno tista znamenja in lastnosti, — naj se dobra ali slaba — in ako ta znamenja in lastnosti pri plemenjenji ostanejo, imenuje se drugo k drugemu spadlo »pleme«„pleme“. Plemiti se pa zmore »čisto«„čisto“ ali »navkriž«„navkriž“.
 
Navadno se ima zmerno toplo holmje in rodovitno nižavje za najnaravniše prebivališče govedine, od kodar se je še le na višavje preselilo, ter tako med časom svojo podobo spremenilo, da se dandanes razločuje v gorsko in dolinsko pleme.
Vrstica 427:
Goved hribskega plemena je pa v obče manj razvitega telesa, ima močno glavo s širokim čelom, rogovi so zakrivljeni od zunaj na vzgor; ušesa in gobec so široki; vrat je kratek z močnim povratkom; prsi so široka in rebra okrogla; hrbet je kratek pa raven, rep debel in bedra so manj očitna. Barve je različne; mišic krepkih; nog bolj nizkih in širokih; parklji so trpežni in vsi udje močni in krepki. Žival hribskega plemena je močna, živahna, trpežna in zeló utrjena, ter prenaša tudi vremensko nezgodo in tudi manj dobro hrano dobro poplača. Ako se jim pa obilo dobre planinske mrve polaga, odebeli se hitro in dobro, krave pa dajó zeló mastno in dobrookusno mleko. K hribskemu plemenu prištevamo švicarsko, tirolsko, štajersko in predarelsko govedje.
 
Na sredi med navedenima je »srednje„srednje pleme«pleme“, ki se ne odlikuje z nikakoršnimi združenimi znamenji in lastnostmi, ampak se kmalo bolj ali manj prvemu ali drugemu približuje.
 
Izvesti se zamore kot prvotno pleme te vrste na Ogrskem obče razširjeno podolsko govedje, ktero je srednjega telesa in zeló trpežno; pa tudi bodi si za pitanje ali za vožnjo, je dobro, le krave so slabe mlekarice. Glava podolskega govedja je špicasta, rogovi so na zunaj obrnjeni in po 4 čevlje dolgi; prs je močnih in nalitih, podvratnih pa je majhen. Bedra so močna in okrogla, noge imajo nekaj posebnega in tudi rep nima tega, kar žival gorskega plemena. Nismo še pozabili, da žival vsakih treh glavnih plemen zahteva vsaka za-se posebno njej ugodno in drugačno podnebje, zemljo, hrano, opravo itd., kajti le pod temi pogoji donaša dobiček ali zgublja na svojej prvotni vrednosti, kakor in v kakoršnej meri mi njenim potrebam zadostujemo. Zeló nespametno je tedaj {{prelom strani}}od krave nižavskega plemena v hribih in pustinjak toliko zahtevati, kakor od njenih sester na nižavskem. Treba je tedaj na take in enake razmere ozir jemati, kadar si hočemo z novim svoje pleme zboljšati. Sleherni naj sam po sebi misli, kako bi se počutil na hribovji, ako je nižavec, ali nasproti!
Vrstica 503:
 
{| class="wikitable" style="font-size:90%;text-align:left"
! !! razpol živali !! goni se !! goni se navadno ako se ne obreji !! po porodu
ako se ne obreji !! po porodu
|-
 
| kobila, || 24—36 ur || čez 8—10 dni || čez 14 dni ||
|-
| krava, || 24—36 ''„ || ''„ 21—28 ''„ || ''„ 28 ''„ ||
|-
| svinja, || 30—40 ''„ || ''„ 21—28 ''„ || ''„ 5—6 tedn. ||
|-
| ovca, || 24—36 ''„ || ''„ 14—21 ''„ || ''„ 195 dni ||
|-
|}
Vrstica 530 ⟶ 529:
oslica navadno malo dalje;
 
krava 40½ tednov ali 285 dni; (''„ ''„ 249—321 ''„);
 
ovce in koze 22 ted. ali 154 dni; (''„ ''„ 146—158 ''„);
 
svinje čez 17 tednov ali 120 dni; (''„ ''„ 109—133 ''„);
 
pesice čez 9 tednov ali 63—65 dni;
Vrstica 544 ⟶ 543:
race valé 28—32 dni;
 
golobje ''„ 19—19 ''„;
 
pura ''„ 26—29 ''„;
 
gos ''„ 28—33 ''„.
 
Obširniše in natanjčneje se to razvidi iz koledarja nosečnosti pri živini, ki je priložen VI. oddelku. Ko začne krava dobro pripuščati, mora se jej najmanj 14 dni pred porodom sušine, ovsa in lanenega semena kuhati, ravno tako tudi po porodu.
Vrstica 574 ⟶ 573:
Za pleme so najboljša teleta tistih krav, ktere pri dobri in zdravi piči mršave, bolj kumerne ostanejo, pa vendar dobro molzejo. Pri junčkih se pa bolj na debelino gleda. Pa naj že bojo za pleme odločeni, ali za mesnice pitani, so boljši, če so od mesnatih, debelih krav. Za pleme so pa četrta in peta teleta najboljša. Tele potrebuje {{prelom strani}}hrane ali mleka na dan ¹/<small>6</small> svoje žive teže, pri 100 funtih tedaj 16⅔ funtov mleka. Štiri tedne najmanj naj tele potem dobiva toliko mleka; ako se pa tele odloči za rejo, naj se pa še čas poviša do 6 tednov, hrana pa do ¹/<small>5</small> žive teže. Sploh pa velja, da tele za pleme odločeno, dalej ko sesa ali mleko pije, bolj bode močno in raslo. Kdor hoče teleta dobro obrediti, naj jih dene na temen kraj, ter naj jim pusti dovoljno sèsati, kolikor hočejo; dobro je tudi, jim dajati vmes kako jajce. Nekteri živinorejci dajejo za pleme odločenim teletom trikrat, štirikrat, ko bolj dorastó, 5krat na dan po 8 do 12 tednov sèsati. Navadno pa pusté za pleme odločenim žrebetom 15—48 tednov;
 
teletom 10—12 ''„
 
osličkom 16 ''„
 
jagnjetom 16—18 ''„
 
kozličkom 8 ''„
 
prešičkom 7—8 ''„ sèsati.
 
Boljše pa je, da se tele privadi iz golide piti, da krave ne zdeljuje; tudi ga je treba drugega živeža vaditi. Samo ob sebi se umé, da se morajo odstavljenemu teletu z mlekom odvzete redilne snovi z drugimi nadomestiti, kakor je n. pr. laneno seme, otrobi in drugo. Prične naj se s tem, da se teletu med mleko vselej malo vodé prilije, kar ni nikakor teletu škodljivo in ga v rasti ne zadržuje. Potem naj se vsaki dan med mleko polič kuhanega posnetega mleka prilije; kuhano pa mora biti, da ne napravi driske. Za tem pride počasi pinjenec, in potem kislo mleko. S šestimi tedni že začne tele igraje mehko seno, in s tremi meseci rezanico, repo, zelišča itd. jesti. Nekteri pa dajó teletu o začetku soka iz moke, ali otrobi s kruhom, ali pa poparjene zelenjave, kuhane repe, korenja itd. Pozneje se mu dahe mehke klaje. Boljše je mehko, kratko in dobro seno, ko otava. S časom je treba tele odstaviti, in sicer tako, da le po enkrat na dan sèsa, toda če tele mleka do čistega ne more posesati, treba je, kravo za teletom dobro in čisto izmolzti; kajti véliko je na tem ležeče, da se kravje vime vselej čisto izmolze. Tele naj se mehke klaje privadi, {{prelom strani}}počasi od tople piče in pijače na mrzlo vadi, in okoli dvanajstega tedna le z deteljo in drugo lehko prebavljivo klajo krmi.
Vrstica 604 ⟶ 603:
87⁵/<small>10</small> delov vode,
 
4⁶/<small>10</small> ''„ sladkorja (mleka),
 
3⁸/<small>10</small> ''„ sirine snovi,
 
3⁵/<small>10</small> ''„ masti, (sirovega masla),
 
⁶/<small>10</small> ''„ mineraličnih (nezgorljivih) snovi,
 
<big>skupaj 100</big>
Vrstica 676 ⟶ 675:
Pomolzeno mleko ima s krvjo enako stopinjo gorkote, t. j. +29—30 Reaumirovih stopinj. Da sedaj zadobi primerno stopinjo +10—12°R., mora se mleko ohladiti; kajti pri veči gorkoti od 12°R. stopinj se tolste krogljice res hitreje zberejo, toda toliko nepopolniši, in sirovo maslo je toliko slabše. Ako pa ostane gorkota pod 10 stopinj, se tolste krogljice le nerade odločujejo in mleko se zgostí. Največ tolstih krogljic se vzdigne in zbere na vrh v 12—24 urah, in več kot 36—48 ur naj se nikar ne pusti zbirati, ampak naj se vselej prej posname. V tem se marsiktera skopa gospodinja pregreši, da pusti mleko čez primerni čas, pričakovaje več smetane, toda le malo več sirnine pridobi in nič druzega.
{{prelom strani}}
Pri mlekarstvu je poglavitna in najvažnejša stvar »snažnost«„snažnost“ in »čednost«„čednost“. Naj se tedaj na to gleda že začetka v hlevu. Vime in roke naj si kravarica vselej dobro umije, preden začne mlesti, da mleko ne dobi že tukaj kalí, sèsedanja in skisanja. Čisto precejeno mleko naj se potem postavi v čiste posode; tudi tukaj je treba paziti na snažnost od golide do pinje.
 
Bolj počasi se tolste krogljice iz mleka odločujejo, toliko prej in ložje se mleko skisa ali sèsiri in zgostí, ker se pa v bolj plitvih posodah one prej odločijo in na vrh pridejo, zato se sploh le plitvim, 2—2½ palca globokih posodam prednost daje. Latvic je več vrst, toda lončene, nepocinjene najbolj hvalijo; vse kovine pa so nézdrave, ker mlečna kislina nje razjeda. Mlečni hram mora biti čist, snažen in dovolj zračen, čez 10—12 stopinj gorkote ne smé imeti, pa tudi ne manj, ker hlad brani smetani na kviško, veča gorkota pa mleko prehitro skisa. Stanice, čumnate, kuhinje in drugi prostori n. pr. kjer se sadje hrani, meso, kislina itd., niso zato pripravni, ker je v takih krajih zrak navadno s stvarmi namešan, ktere mleko kvarijo, in ktere prehod mlečnega sladkorja v mlečno kislino pospešijo, ter storé, da se mleko premalo skisa. Tudi se mleko prej skisa v pokritih, ali eno na drugih postavljenih posodah. Kdor hoče imeti izvrstno sirovo maslo, naj smetano vselej prej posname, kakor se mleko skisa.
Vrstica 1.022 ⟶ 1.021:
Pšenice, graha, leče, boba, grahorja . . 40 funtov.
 
Rži, turšice . . . . . . . . . . . . . . 45 ''„
 
Ajde, ječmena . . . . . . . . . . . . . 50 ''„
 
Ovsa . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 ''„
 
Krompirja . . . . . . . . . . . . . . . 200 ''„
 
Korenje, pese, repe . . . . . . . . . . 250 ''„
 
Detelje, in detelje z drobnim semenom mešane . . . 90 ''„
 
Dobrega sena . . . . . . . . . . . . . 100 ''„
 
Trave in zelene detelje . . . . . . . . 450 ''„
 
Perja suhega od repe in krompirja . . . 200 ''„
 
Perja zelenega od repe in krompirja . . 500 ''„
 
Črne ali zadnje moke . . . . . . . . . . 50 ''„
 
Otrobov . . . . . . . . . . . . . . . . 70 ''„
 
Pogače — prešja . . . . . . . . . . . . 60 ''„
 
Volarskih drož (slad) . . . . . . . . . 100 ''„
 
Ostankov od krompirja v žganjarijah . . 600 ''„
 
,,„ ,,„ žita ,,„ . . . . . . . 150 ''„
{{prelom strani}}
{{razprto|Slame:}}
Vrstica 1.071 ⟶ 1.070:
1.
10 funtov ovsenice (slame),
6 ,,„ pšeničnih plev,
50 ,,„ kromp. pomij.
 
2.
3 funte suhe detelje,
13 ,,„ ovsenice,
20 ,,„ pese.
 
3.
4 funte suhe detelje,
12 ,,„ ovsene,
15 ,,„ pese.
 
4.
10 funtov ječmenovice.
5 ,,„ pšeničnih plev,
25 ,,„ pese,
½ ,,„ ogrščine pogače.
 
5.
½ funta suhe detelje,
13 ,,„ ječmenovice,
25 ,,„ pese,
½ ,,„ ogrščinih pogač.
 
6.
5 funtov sena,
7 ,,„ ovsenice,
5 ,,„ ošeničnih plev,
5 ,,„ krompirja.
</poem>
{{prelom strani}}
Vrstica 1.112 ⟶ 1.111:
7.
8 funtov suhe detelje
15 ,,„ ovsenice,
15 ,,„ pese,
1½ ,,„ grašica (deb. zml.).
 
8.
10 funtov suhe detelje,
14 ,,„ ovsa (deb. zmlet.),
20 ,,„ pese.
 
9.
9 funtov sena,
6 ,,„ pšeničnih plev,
10 ,,„ ječmenovice,
2½ ,,„ boba (deb. zmlet.).
 
10.
6 funtov otave,
3 ,,„ suhe metelke,
16 ,,„ ovsene slame,
2 ,,„ ogrščinih pogač.
 
11.
9 funtov suhe turške detelje,
17 ,,„ ovsene slame,
½ ,,„ bobove moke,
½ ,,„ ogrščinih pogač.
 
12.
8 funtov otave,
4 ,,„ suhe detelje,
13 ,,„ ječmenovice,
2 ,,„ ječmena — ovsa (debelo zmletega.).
 
13.
8 funtov suhe metelke,
5 ,,„ pšeničnih plev,
10 ,,„ ovsene slame,
30 ,,„ pese.
 
14.
5 funtov sena,
7 ,,„ grahove slame,
9 ,,„ ječmenovice,
65 ,,„ krompirjevih pom.
 
15.
10 funtov ržene slame,
12 ,,„ sena,
8 ,,„ krompirja,
2 ,,„ grašice (deb. zml.).
 
16.
10 funtov ječmenovice,
5 ,,„ grahove slame,
20 ,,„ repnine,
3 ,,„ ogrščinih pogač.
{{prelom strani}}
17.
8 funtov suhe detelje,
14 ,,„ ovsene slame,
11 ,,„ repnine,
1 ,,„ ogrščinih pogač.
 
18.
10 funtov pšenične slame,
7 ,,„ suhe detelje,
5 ,,„ sena,
25 ,,„ pese,
1 ,,„ ržene moke.
 
19.
10 funtov ržene slame,
9 ,,„ suhe detelje,
22 ,,„ krompirja.
 
20.
13 funtov ovsene slame,
12 ,,„ sena,
2 ,,„ ogrščinih pogač.
 
21.
9 funtov suhe detelje,
12 ,,„ ovsene slame,
17 ,,„ perja.
 
23.
10 funtov pšenične slame,
10 ,,„ sena,
17 ,,„ pese,
12 ,,„ pivinih tropinj.
 
24.
14 funtov ovsene slame,
7 ,,„ grahove slame,
10 ,,„ pese,
3½ ,,„ sladovega semena.
</poem>
 
Vrstica 1.217 ⟶ 1.216:
25.
10 funtov suhe detelje,
15 ,,„ ovsene slame,
25 ,,„ pese,
3 ,,„ grašice (deb. zml.)
 
26.
15 funtov sena,
8 ,,„ suhe detelje,
6 ,,„ ovsene slame,
3 ,,„ pšeničnih prijemk.
{{prelom strani}}
27.
12 funt. suhe metelke,
5 ,,„ grahove slame,
10 ,,„ ogršeice (deb. zml.),
40 ,,„ pese.
 
28.
12 funtov sena,
12 ,,„ ječmenovice,
4 ,,„ suhe detelje,
4 ,,„ bobove moke, debelo zmlete.
 
29.
14 funtov sena,
7 ,,„ suhe detelje,
9 ,,„ ovsene slame,
2 ,,„ ogrščine pogače.
 
30.
10 funtov otave,
12 ,,„ ječmenovice,
3 ,,„ suhe detelje,
20 ,,„ pese,
2 ,,„ ogrščine pogače.
</poem>
 
Vrstica 1.262 ⟶ 1.261:
31.
10 funtov sena,
15 ,,„ grahovice,
12 ,,„ krompirja,
1½ ,,„ grašice, (deb. zml.)
 
32.
12 funtov sena,
11 ,,„ ječmenovice,
15 ,,„ krompirja,
3 ,,„ ogrščinih pogač.
 
33.
15 funtov sena,
9 ,,„ ječmenovice,
30 ,,„ pese,
2½ ,,„ ogrščinih pogač.
 
34.
8 funtov sena,
8 ,,„ suhe detelje,
8 ,,„ ovsene slame,
13 ,,„ krompirja,
2 ,,„ pšeničnih prijemk.
 
35.
6 funtov sena,
8 ,,„ suhe detelje,
10 ,,„ ovsene slame,
16 ,,„ krompirja,
1½ ,,„ ogrščinih pog.
 
36.
15 funtov sena,
3 ,,„ suhe detelje,
9 ,,„ pšeničnih plev,
10 ,,„ krompirja,
1 ,,„ ogrščinih pogač.
{{prelom strani}}
37.
12 funtov sena,
8 ,,„ grabovice,
5 ,,„ pšeničnih plev,
20 ,,„ pese,
2 ,,„ ogrščinih pogač.
 
38.
9 funtov sena
6 ,,„ grahovih plev,
10 ,,„ ovsene slame,
15 ,,„ pese.
3 ,,„ moke — bobove.
 
39.
6 funtov sena,
6 ,,„ metelke,
11 ,,„ ovsene slame,
35 ,,„ pese,
2½ ,,„ grašice, zmlete.
 
40.
12 funtov suhe detelje,
6 ,,„ pšeničnih plev,
6 ,,„ ovsenica,
20 ,,„ krompirja,
¾ ,,„ rženih prijemkov.
 
41.
10 funtov suhe detelje,
10 ,,„ ječmenovice,
25 ,,„ prnine,
3 ,,„ pšeničnih plev.
 
42.
5 funtov suhe detelje,
8 ,,„ ovsenice,
6 ,,„ pšeničnih plev,
28 ,,„ prnine,
3 ,,„ ogrščinih pogač.
 
43.
10 funtov sena,
5 ,,„ suhe detelje,
9 ,,„ ovsenice,
15 ,,„ prnine,
2 ,,„ ogrščinih pogač.
 
44.
12 funtov sena,
6 ,,„ otave,
9 ,,„ pšeničnih plev,
10 ,,„ prnine,
1 ,,„ ogrščinih pogač.
 
45.
13 funtov ovsenice,
9 ,,„ otave,
5 ,,„ suhe detelje,
80 ,,„ krompirjevih pom.
 
46.
5 funtov ovsenice,
5 ,,„ suhe detelje,
8 ,,„ ogrščice zmlete,
10 ,,„ sena,
60 ,,„ krompirjevih pom.
 
47.
10 funtov sena,
8 ,,„ pšeničnih plev,
50 funtov kromp. pom.
2½ ,,„ rži deb. zml.
 
48.
10 funtov sena,
8 ,,„ ječmenovice, {{prelom strani}}
28 funtov pese,
20 ,,„ tropinj.
 
49.
12 funtov sena,
8 ,,„ ovsenice,
20 ,,„ pese,
10 ,,„ tropinj, piv.
 
50.
5 funtov sena,
12 ,,„ ovsenice,
30 ,,„ pese,
3 ,,„ sladovega semena.
 
51.
11 funtov suhe detelje,
4 ,,„ otave,
6 ,,„ pšenične slame,
20 ,,„ prnine
3 repne gošče.
 
52.
8 funtov sena,
8 ,,„ bobovice,
8 ,,„ ovsenice,
10 ,,„ krompirja,
2½ ,,„ repne gošče, melase
 
53.
10 funtov sena,
9 ,,„ turške detelje,
8 ,,„ pšeničnih plev,
3 ,,„ ovsenice,
2 ,,„ repne gošče,
 
54.
9 funtov suhe metelke,
7 ,,„ ovsenice,
6 ,,„ pšeničnih plev,
40 ,,„ pese,
3 ,,„ ržene moke, deb. zm.
</poem>
 
Vrstica 1.427 ⟶ 1.426:
55.
25 funtov mlade trave,
12 ,,„ sena,
5 ,,„ pšeničnih plev,
5 ,,„ ovsenice,
1½ ,,„ ogrščinih pog.
 
56.
15 funtov mlade zelene det.
12 ,,„ sena,
11 ,,„ ovsenice,
20 ,,„ pese,
2 ,,„ ogrščinih pog.
 
57.
25 funtov zelene detelje,
12 ,,„ sena,
20 funtov ovsenice,
18 ,,„ pese,
1 ,,„ ogrščinih pog.
 
58.
50 funtov zelene detelje,
6 ,,„ sena, {{prelom strani}}
13 funtov ovsenice,
15 ,,„ pese.
 
59.
50 funtov frišne detelje,
60 ,,„ koruze.
8 ,,„ ječmenovice.
 
60.
35 funtov frišne metelke
80 ,,„ koruze.
7 ,,„ ovsenice.
 
===== VI. =====
Vrstica 1.468 ⟶ 1.467:
61.
15 funtov sena,
9 ,,„ ječmenovice,
30 ,,„ pese,
2½ ,,„ ogrščinih pog.
 
62.
20 funtov detelje,
6½ ,,„ ječmenovice
15 ,,„ sena,
20 ,,„ pese,
1½ ,,„ ogrščinih pog.
 
63.
40 funtov frišne detelje,
6 ,,„ ječmenovice,
12 ,,„ sena,
15 ,,„ pese,
1 ,,„ ogrščinih pog.
 
64.
60 funtov frišne detelje,
5 ,,„ ječmenovice,
10 ,,„ sena,
8 ,,„ pese,
¼ ,,„ ogrščinih pog.
 
65.
80 funtov frišne detelje,
5 ,,„ ječmenovice,
6 ,,„ sena.
 
66.
100 funtov frišne detelje,
6 ,,„ ječmenovice.
</poem>
 
Vrstica 1.512 ⟶ 1.511:
67.
12 funt. suhe detelje,
10 ,,„ ovsenice,
4 funt. ogršice deb. zml.
100 ,,„ kromp. pom.
 
68.
10 funtov suhe detelje,
10 ,,„ ovsenice, {{prelom strani}}
5 funtov ječmenovih plev,
30 ,,„ pese,
3 ,,„ ogrščinih pog.
 
69.
10 funt. suhe detelje,
9 ,,„ ovsenice,
5 ,,„ sena,
13 ,,„ pese,
20 ,,„ trop. pibinih.
 
70.
10 funtov metelke,
6 ,,„ ječmenovice,
3 ,,„ pšeničnih plev,
34 ,,„ prnine,
2 ,,„ orgrščinih pog.
 
71.
12 funt. turške detelje,
10 ,,„ ječmenovice,
5 ,,„ pšeničnih plev,
20 ,,„ pese,
2 ,,„ boba, deb. zml.
 
72.
9 funtov sena,
12 ,,„ grahovice,
5 ,,„ grahovih plev,
15 ,,„ pese,
3 ,,„ ogrščinih pog.
</poem>
 
Vrstica 1.561 ⟶ 1.560:
73.
7 funt. sena,
5 ,,„ pšenične slame,
62 ,,„ pese,
4 ,,„ boba zmletega,
2 ,,„ lanenega semena,
2½ ,,„ rženih otrob.
 
74.
6 funt. sena,
7 ,,„ ovsenine,
55 ,,„ pese,
5 ,,„ ogrščinih pog.
1 ,,„ lanenega semena,
3 ,,„ ječmena, deb. zml.
 
75.
9 funt. sena,
5 ,,„ ječmenovice,
62 funt. pese,
4 ,,„ boba, deb. zml.
2 ,,„ lanenega semena,
2½ ,,„ rženih otrob.
 
76.
8 funt. sena,
7 ,,„ ovsenice, {{prelom strani}}
55 funt. pese,
5 ,,„ ogršičnih pog.
1 ,,„ lanenega semena,
 
77.
10 funt. otave,
4 ,,„ ovsenice,
20 ,,„ krompirja,
20 ,,„ tropinj. piv.
1½ ,,„ ogršice.
2 ,,„ sladovega cvetja.
 
78.
9 funt. suhe detelje,
4 ,,„ pšenične slame,
25 ,,„ krompirja,
4 ,,„ repe,
2 ,,„ lanenega semena,
3 ,,„ graha, deb. zml.
 
79.
3 funt. suhe detelje,
48 ,,„ prnine,
3 ,,„ bobove moke,
¾ ,,„ ogrščinega olja.
 
80.
5 funt. sena,
5 ,,„ ovsenice,
125 ,,„ krompirjevih pom.
2½ ,,„ ogrščinih pogač.
7 ,,„ koruze, deb. zml.
 
81.
8 funt. otave,
2 ,,„ ječmenovice,
42 ,,„ prnine,
5 ,,„ ogrščinih pog.
1 ,,„ lanenega semena.
 
82.
10 funt. suhe detelje,
30 ,,„ prnine,
3 ,,„ repne goščave,
2½ ,,„ ogrščinih pog.
4 ,,„ koruze, deb. zml.
½ ,,„ ogrščinega olja.
 
83.
8 funt. ovsenice,
100 ,,„ kromp. pom.
25 ,,„ tropinj. piv.
1 ,,„ ogrščinega sem.
7 ,,„ ječmena, deb. zml.
 
84.
6 funt. suhe detelje,
7 ,,„ ječmenovice,
70 ,,„ pese,
2 ,,„ lanenega semena,
3 ,,„ grašice, deb. zml.
2 ,,„ ržene moke, deb. zml.
</poem>
 
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Umni_živinorejec_s_posebnim_ozirom_na_govedje«