Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dbc334 (pogovor | prispevki)
m ureditev
Dbc334 (pogovor | prispevki)
m sprememba stopenj poglavij
Vrstica 28:
== I. Oddelek. ==
 
=== I1. Živalsko telo. ===
 
Za živinorejo je velike vrednosti, in za slehernega živinorejca zeló važno in neobhodno potrebno, da je temeljito sèznanjen s sèstavo živalskega telesa, kar mu gotovo vsestransko koristi; zato bomo govorili najprej o delih in sèstavi živalskega telesa.
Vrstica 377:
== III. Oddelek. ==
 
=== I1. Reja ali oskrbovanje govedine. ===
 
Dobra in skrbna postrežba pri živinoreji je najboljši živinski zdravnik. Vsaj skušnje djansko pričajo, da bolezen izvira največkrat iz slabe in nespametne postrežbe; kajti kadar se živini slabo in nespametno streže, nastane v životu nekaka zmota, pravilni telesni deli se razdirajo t. j. naravna opravila živalskega telesa hirajo. Razvideno je, kako je potreba, skrbeti za dobro, umno in skrbno postrežbo, da se v hlev bolezen, v gospodarstvo pa škoda ne priklati.
Vrstica 665:
Pitanec tirja pokoj, snažnost in vredjeno krmenje; naj se mu po malem, pa pogosto in vselej ob določeni uri piča polega.
 
== IV. Oddelek. ==
 
=== I1. Mlekarstvo. ===
 
Mleko, ktero dobivamo od krave, mora imeti poprek v odstotkih: 4—5 % surovega masla; 4 % sirnine; 4 % mlečnega sladkorja; ½ <small>0/0</small> soli, tedaj trdnih sèstavín 12—12½ odstotkov, vse drugo pa je voda. Frišno mleko je navadno malo alkalično. Pod drobnogledom vidimo, da plavajo v vodi tolste krogljice, ki so v tenko mrenico zavite, ktera iz sirnine obstoji, in se zato sprijeti ne morejo.
Vrstica 699:
Limburški sir se pa dela iz gorkega mleka od krave, pa se ne prodaja v hlebih, ampak v majhnih četirnatih podobah, in je ostrejšega okusa in duha. Da se 1 funt sira naredi, je potreba 5—6 bokalov tolstega mleka, slabejega pa do 8 bokalov. Da se sir dá hraniti in ne splesnuje, mora se prežmikati in z rokami dobro stiskati. {{prelom strani}} Ostala siratka je dobra piča za teleta in za svinje, pa se tudi drugače porabi.
 
== V. Oddelek. ==
 
=== A. <br> Domače živinozdravilstvo. ===
== A. ==
 
=== Domače živinozdravilstvo. ===
 
Kaj je žalostniše za živinorejca, kakor če mu živina boleha, zboli ali celo pogine? Ako vprašamo, zakaj vsako leto toliko živine pogine okoli po deželi, tedaj najdemo, da so temu večidal neumnost, nevednost in nemarnost živinorejcev krive. Vprašamo, kdo bi našel vse nerodnosti, zanikernosti in prestopke, po kterih postane živinorejec med desetimi glavami, ki mu zbolé ali poginejo, vsaj smrti osmih sam kriv. Kdo je neki kriv, ako žival zboli od podihanega slabega zraka v premajhnih hlevih; ali do velike, neizgovorljive, telesne in hlevne nesnage; od nezdravih gazov, ki se v hlevih pri gnjijenji mnozih reči narejajo; od vgnjite, strohnjene, sprhle in preveč oprašene krme? Gospodar, ali si že kedaj mislil, kaj zmore priti iz tega, da žival v gnjili in smrdljivi vodi napajaš? ali ako od oglojenih paš živino po mlakastih in močvirnih senožetih ali pašnikih okoli preganjaš? — Kdo je kriv bolezni, ako žival vso presiljeno in pregreto v hudi vročini pustiš, da trpi hudo žejo? ali če vso vpehano in potno na mrazu nehaš? Vprašamo, kdo jo pri delu ali vožnji preveč napenja in sili? Kdo jo neusmiljeno strada in pretepa itd. Po vsem vprašamo, ali niso večidel res živinorejci sami krivi, da jim živina zboli, ker premalo skrbé za ohranjanje živinskega zdravja! Veliko manj joka in stoka bi bilo, ako bi živinorejci svojeglavno vsega ne prezirali, in nikdar ne pozabili; živina je iz mesa in kosti kot ti gospodar in gospodinja; njeni organi so rahli in mehki, ter se ne dadó čez moč in čez čas napenjati, in kdor se v tem pregreši, bode se mu vse ojstro maščevalo!
Vrstica 737 ⟶ 735:
''9. Devetogobnica ali goveja kuga'' — pa samo za govedje — pa je najstrašnejša bolezen za govedje in kmetovalce, ker od sto kužnih goved jih dostikrat ne ostane čez pet, teh pa, ki prebolijo, se več ta kuga ne prime. Devetogobnica se jej pa zato pravi, ker se najde pri živini, ki je po tej bolezni poginila, devetogob večkrat (ne vselej) s suho, trdo, kakor v peči spečêno ješo {{prelom strani}} natlačen. Gorje kraju in deželi, kjer se taka kuga zapoplodi! Dozdaj ga še ni gotovega zdravila zoper to strašno bolezen. — Devetogobnica se pa ne zanaša samo po govedju, ampak tudi tudi po drugih živalih in celó po ljudeh, in zato je tem strašniša. Tej bolezni nikdar en sam človek v okom ne pride in jo zatre, ampak združeno, zato naj se v takih slučajih vestno in natanko spolnujejo vse postave. Kdor bi pa svoji nemarnosti, slepoti ali nepokorsčini kugo v deželo zanesel, klela bi ga dežela in za take neprecenljive škode in bode imel nikakoršnega izgovora!
 
=== B. <br> Zbirka zdravilnih predpisov ali receptov zoper razne živalske bolezni.<ref>Po P. N. Feuser-jevem koledarji II. letnika</ref> ===
== B. ==
 
=== Zbirka zdravilnih predpisov ali receptov zoper razne živalske bolezni.<ref>Po P. N. Feuser-jevem koledarji II. letnika</ref> ===
 
==== 1. Bledica ovac. ====
Vrstica 1.009 ⟶ 1.005:
Homöopath.: Hyoscijamus, chantharides, nux vomica, lycopodium.
 
== VI. Oddelek. <br> Pristavek raznih koristnih stvari. ==
 
=== PristavekA. raznih<br> koristnihTečnost stvariživežev. ===
 
=== A. ===
 
==== Tečnost živežev. ====
 
{{razprto|Sena 100 funtov redí toliko, kolikor funtov:}}
Vrstica 1.057 ⟶ 1.049:
Od ozimne pšenice in rži 300, od jare pšenice ali rži 230; ovsene in ječmenove 200; od leče 150; turšice 250, prosene 200, grahorja 175, grahove 180, bobovšnice 400, ajde 200, plev od žita, detelje 150 funtov.
 
=== B. <br> Dr. Emil Wolff-ov odmerek hrane za govedje. ===
=== B. ===
 
==== Dr1. Emil<br> Wolff-ovVzdrževalni odmerek hraneživež za govedjepolnoletne, popolnoma nedelalne vole. ====
 
===== I. =====
 
====== Vzdrževalni živež za polnoletne, popolnoma nedelalne vole. ======
 
Primerje gnjilca navzetih in gnjilca prostih redilnih snovi je 1 : 8; v zmesu ali mešanici je prvih <small>9/10</small>, zadnjih 7<small>2/10</small> funtov, v ostankih suhe snovi je lesna laknica, tedaj napolnitveni živež. Na primerno prednost masti se je vestno ozir jemalo.
Vrstica 1.102 ⟶ 1.090:
</poem>
{{prelom strani}}
====== II. <br> Vzdrževalni živež za polnoletne, popolnomavole nedelalnepri vole.srednjem delu ======
===== II. =====
 
====== Vzdrževalni živež za polnoletne vole pri srednjem delu ======
 
Primerje gnjilca navzetih (1.85 funtov)in gnjilca prostih (10,15 funtov) snovi je: 1 : 5½
Vrstica 1.209 ⟶ 1.195:
</poem>
 
====== III. Vzdrževalni živež polnoletnih volov pri zeló težavnem delu. ======
 
Primerje gnjilca navzetih (2,8 funt.) in gnjilca prostih (12,4 funt.) redilnih snovi je, kakor 1 : 4,5.
Vrstica 1.252 ⟶ 1.238:
</poem>
 
===== IV. =<br> Zimska klaja za mlekarice. ====
 
====== Zimska klaja za mlekarice. ======
 
Primerje gnjilca navzetih (2,5 funt.) in gnjilca prostih (12,5 funt.) redilnih snovi je 1 : 5.
Vrstica 1.419 ⟶ 1.403:
</poem>
 
====== V. <br> Hrana za mlekarice pri deloma frišni ali zeleni krmitbi, oziraje na navedeno primerje redilnih snov pod štev. IV. ======
===== V. =====
 
====== Hrana za mlekarice pri deloma frišni ali zeleni krmitbi, oziraje na navedeno primerje redilnih snov pod štev. IV. ======
 
<poem align="center">
Vrstica 1.461 ⟶ 1.443:
7 „ ovsenice.
 
====== VI. <br> Prestop od slabeje zimske k bogateji zeleni a frišni hrani za mlekarice. ======
===== VI. =====
 
====== Prestop od slabeje zimske k bogateji zeleni a frišni hrani za mlekarice. ======
 
61.
Vrstica 1.502 ⟶ 1.482:
</poem>
 
===== VII. =<br> Gnjilca bogateja hrana za mlekarice; ====
 
====== Gnjilca bogateja hrana za mlekarice; ======
 
če je primerje gnjilca navzetih (3 funte) in gnjilca prostih (12 funtov) redilnih snov kakor 1 : 4.
Vrstica 1.551 ⟶ 1.529:
</poem>
 
====== VIII. <br> Hrana za pitavne vole in krave v primerji gnjilca navzetih (3,2 gunt) in gnjilca prostih (14,3 funt) kakor 1 : 4½. ======
===== VIII. =====
 
====== Hrana za pitavne vole in krave v primerji gnjilca navzetih (3,2 gunt) in gnjilca prostih (14,3 funt) kakor 1 : 4½. ======
 
Da se žival pripravi za pravo pitanje, dá se jej z začetka malo več suhe detelje, ktero potem prej in poznej enaki deli zmletega zrnja nadomestijo, dokler se sledeče primerje ne pokaže:
Vrstica 1.648 ⟶ 1.624:
2 „ ržene moke, deb. zml.
</poem>
 
<references />
 
[[Kategorija:Slovenske večernice]]
[[Kategorija:Franc Govekar]]
[[Kategorija:Dela leta 1872]]