Prvi zajec: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{naslov-mp
| naslov= Prvi zajec
| normaliziran naslov= Prvi zajec
| avtor= Rado Murnik
| opombe=
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod}}'' 31. oktober {{mp|leto|1906}} (39/250), 1–2
| vir= {{fc|dlib|BLUPMYKD|s=1-2|dLib 250}}
| dovoljenje= javna last
|obdelano = 4
}}
Hudobni prijatelji so svarili dobrodušnega gospoda Tepko, naj ne čepi po vse ljube božje dni samo v kavarni in gostilnici, ampak naj pojde rajši z njimi na polje in v gozd na lov. Slikali so mu imenitnosti in izredne užitke lovskega življenja tako mično in tako dolgo, dokler jim ni šel res na limanice in svečano prisegel smrt vsem jerebicam, fazanom, zajcem in drugim okusnim zverinam.
Gospod Tepka je bil v letih najlepše moške dobe. Kar mu je vseh muh polna mati priroda skopo prikratila na dolgosti, to mu je radodarno nadomestila z bujno razvitim trebuhom, ki ga je možakar ponosno imenoval
Po enem svojih sorodnikov je bil podedoval lenkestrovko; kupil si je lovski list, torbo, patron in lovsko obleko. Dal si je namazati škornje z mastjo in osnažiti puško z mlekom pa petrolejem.
Vrstica 15 ⟶ 24:
Gospod Močerad, dolgokrak človek z glavo v tri nadstropja, ga je postavil za smreko ob križpotu.
„Le pazi
Gospod Tepka je čakal dolgo čisto nepremično za smreko. Nič se ni genilo v gozdu. Pač! Zašumelo je v grmičju. Gospod Tepka je napel oba petelina in privzdignil puško. Priletela je pa le drobna sinica.
Vrstica 23 ⟶ 32:
Iz njegove polne lovske torbe je prihajal zapeljivi duh pečenega kopuna in krače. Gospodu Tepki so se cedile sline, vendar se je premagoval junaško. Vsak čas je mogel pridirjati zajec! Gonjači zdolaj so kričali in razsajali, kar so le mogli.
„Žejen sem in pa mraz je!"
Ko je ustregel svojemu globusu, mu je pa vedno huje silil v nos prijetni vonj nedolžno umorjenega kopuna. Zdelo se mu je, da ni jedel že tri dni ničesar in da bi mahoma lahko pogotnil pet vatlov klobas.
Zdajci pa je zaslišal za sabo močan šum. Priletel je lep gozdni jereb. Gospod Tepka je v božjem imenu sprožil prvega petelina — cek! — in še drugega — cek!
„Da bi te hudir!“ se je jezil. Pozabil sem puško nabiti! Le še enkrat mi pridi takole lepo blizu mimo! Če bi bil imel nabito, bi ti bil že pokazal, kdo le sem, in te poturčal. Letal pa ne bom za tabo in ne bom, ampak takoj nabijem puško! Le pojdi, saj povedati ti nimam tako nič več. če je tebi tako všeč, bodi pa še meni! Jo skupiš pa pri drugih lovcih, če ne prej, pa poslej, pri moji zeleni!“▼
▲„Da bi te hudir!“ se je jezil. "Pozabil sem puško nabiti! Le še enkrat mi pridi takole lepo blizu mimo! Če bi bil imel nabito, bi ti bil že pokazal, kdo le sem, in te poturčal. Letal pa ne bom za tabo in ne bom, ampak takoj nabijem puško! Le pojdi, saj povedati ti nimam tako nič več. če je tebi tako všeč, bodi pa še meni! Jo skupiš pa pri drugih lovcih, če ne prej, pa poslej, pri moji zeleni!“
Nabil je puško, zavaroval petelina in vzel iz torbe kopuna, kračo in kruha, položil božje dari na papir vrh štora in jel rezati velike kose. Prav zdaj pa je švignilo kar dvoje zajcev mimo njega.
„Ti hudič ti, kako to bežita
Zopet se je hotel obrniti h kopunu, kar je zagledal nekaj rdečerjavkastega spodaj med grmovjem.
Vrstica 39 ⟶ 48:
„Oho lisica!" se je razveselil. „Lisica je vredna pet zajcev! Nabito imam, petelina sta napeta, vse je v redu: Bog in sveti križ božji, zdaj pa lahko streljam!"
Pogledal je na smrt obsojeno
V grmovju se je jelo nekaj meteljati in cviliti.
Vrstica 53 ⟶ 62:
„Ljubi moj Tepka“, mu je dejal prijatelj, „nikar se ne ustraši preveč! Nekaj ti moram povedati!“
„Kaj?“ je vprašal gospod Tepka klavrno. Držal se je tako žalostno in skesano, kakor bi bil deležen vseh smrtnih grehov. Mislil je na ranjenega psa .
„Zajca si ustrelil, bratec, zajca!“
Vrstica 75 ⟶ 84:
Zgodil se je torej čudež. Gospod Tepka je ustrelil prvega zajca, dasi ni bil nikdar sprožil nanj. Pravijo, da je več takih vzornih lovcev.
Domov pa gospod Tepka ni pritresel samo zajca, temveč tudi velikansko opico in je užival drugi dan prelestnega mačka.
[[Kategorija:Rado Murnik]]
[[Kategorija:Slovenski narod]]
|