Črne rože: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 14:
}}
 
{{poglavja s piko|1|2|3}}
 
== 1. ==
#
 
Srce je mehko testo, ki mu manjka kvasa stremljenja, izgubljenega v borbi življenja
— in ognja ljubezni, da bi se spekel kruh v hrano tisočerim. —
Sipal bi drobtine pticam, ki bi pele, nasičene njegovega slaja, spev moje duše —
rosil bi ga v solzah napojenega po vejah in cvetju, da bi čul odmev tajne melodije, zaslutene v nje globočini. —
Natresel bi ga v studence in reke, da bi slišal svojo pesem. —
Odrezal bi ga kos siromaku slepcu, da bi iz svoje svireli izvabljal moje glasove. —
Prisluškoval bi v naravi odmevu svojih glasov, očiščenih v nje skrivnostnem dihu, in sanjal — — —
 
== 2. ==
 
Zelene bilke sem spletel v piščal — glas slavca je bila nje melodija. —
Sviral sem novo pesem in sanjal novo življenje. —
Prihitela je črna ptica obupa in me kljuvala, da bi ji vrnil glasove. —
Bolesten sem nekdaj igral na piščal obupa — kje so zdaj tisti zvoki? Utrujen in osamljen sem ji moral dati glas slavca in začul sem svoj spev ovit v mrak bolečine. —
Črna ptica se je dvigala, pesem je donela prek dobrav in gričev in legala kakor krvava slana v mojo dušo. —
Vse mi je umoril brezup, porojen v zavisti, — zato me muči moja lastna pesem. —
 
== 3. ==
 
Videl sem pelikana in se razjokal. —
Kje je žrtev moje duše, kje nje dela?
Ali ni silnejša, popolnejša kakor pelikan, mar ne gleda jasno svojih smotrov pred seboj?
In vendar, koga je hranila, komu je kazala pot novih ciljev? Ali ni bila v svoji slabosti pod vsemi, ali se ni sramovala svoje sile?
Vzel sem bič spokornika in bičal sem svoje ude. — Tekla je kri, pa je ni popila zemlja, iz katere sem se rodil; niti ta je ni hotela in silna bolečina je prevladala mojo dušo. —
Videl sem pelikana in se razjokal. —