Oče so rekli, da le: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 260:
(Po kupletu odide skozi sredo).
==Tretji nastop.==
'''Jerica. Ljuboslav.'''
'''Jerica''' (od desne). A, odšel je uže!
'''Ljuboslav''' (v nočni suknji, s kapico na glavi in z dolgo pipo). Tralalala! - Jerica, kje je gospa moja?
'''Jerica''': Gospa so šli na trg.
'''Ljuboslav''': Izvrstno - izvrstno! Pol ure počitka! Tralalala!
'''Jerica''' (prinese pismo s pisne mize). Gospod doktor naj ne pozabi tega pisma.
'''Ljuboslav''' (vzame pismo). Oj - oj, oj! Od mojega založnika - uže vem. (Praska se za ušesi. - Bere.) „Zagotovo pričakujem devi prve pole obetane povesti!" Prav! No, lepo tičim zdaj v zadrgi.
'''Jerica''': Vender niso slabe novice, gospod doktor?
'''Ljuboslav''': Ne ljubica - slabe ne, vender takoj moram na delo!
'''Jerica''': Nečem motiti. (Odhajavši.) Sedaj se bode z Muzami pogovarjal. Oh, kako poetično. (Odide skozi sredo.)
'''Ljuboslav''': Sočutje sicer dobro de, ali ne pomaga nič. Ne vem, nekaj dnij uže je moja glava, kakor votel lonec, nič ne spravim iž nje. Če pomislim, koliko sem prej napisal! Koliko ljudij pomožil, poženil, pomoril - še zmenil se nisem za to. Čim starejši je človek, tem bolje hoče narediti - in dobro pisati je težavno. A danes ne pomaga nič - ni tvarine - ni misli - ni slutja - zatorej morem biti mlad - lehkomiseln - in veselo začeti. (Sede k pisalni mizi.) Naprej! (Piše.) „Zadnji žarki zahajajočega solnca so zlatili vrhove gora in gozdov -"
==Šesti nastop==
| |||