Oče so rekli, da le: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 283:
 
'''Ljuboslav''': Sočutje sicer dobro de, ali ne pomaga nič. Ne vem, nekaj dnij uže je moja glava, kakor votel lonec, nič ne spravim iž nje. Če pomislim, koliko sem prej napisal! Koliko ljudij pomožil, poženil, pomoril - še zmenil se nisem za to. Čim starejši je človek, tem bolje hoče narediti - in dobro pisati je težavno. A danes ne pomaga nič - ni tvarine - ni misli - ni slutja - zatorej morem biti mlad - lehkomiseln - in veselo začeti. (Sede k pisalni mizi.) Naprej! (Piše.) „Zadnji žarki zahajajočega solnca so zlatili vrhove gora in gozdov -"
 
==Četrti nastop.==
'''Jerica. Ljuboslav.'''
 
'''Jerica''': Gospod doktor!
 
'''Ljuboslav''': Kaj je?
 
'''Jerica''': Neka dama je zunaj.
 
'''Ljuboslav''': Oh, reci, gospe moje ni doma.
 
'''Jerica''': Dama neče h gospe - ona hoče k Vam. Evo nje vizitke! (Odda vizitko.)
 
'''Ljuboslav''' (bere list). Avrora Mrak - ne poznam je.
 
'''Jerica''': Dama prosi.
 
'''Ljuboslav''' (nejevoljen). No, pa jo spusti noter.
 
'''Jerica''': Lepo, gospod doktor. (Odide).
 
'''Ljuboslav''': Vedi Bog! Ravno ko imam najvažnejša opravila, pridejo zapreke! (Odloži pipo, odkrije se in vstane).
 
==Šesti nastop==