Pija pl. Kušin: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 92:
==III==
Hitrih, nervoznih korakov je hodil dr. Kulievski po svoji pisarni. Neštetokrat je pogledal na uro, potegnil zopet iz žepa malo elegantno pismo in čital:<br />
Vedno moj ljubljeni Karlo!<br />
Hči Elza, kakor veš, se je že pred tednom, takoj po poroki podala z Edvardom na daljno potovanje in tako sva bila že teden dni sama s Ludvikom, kateri pa se je danes odpeljal k svojemu menda hudo obolelemu bratu Rajmundu. Tako sem popolnoma sama razen Henrika, ki je ravno danes zopet došel, a od njegove strani se ti ni ničesar bati, saj ga poznaš — samotarja. Pričakujem te željno takoj z večernim vlakom. <br />
Te pozdravlja in poljublja vsa tvoja Elza.<br />
Kulievskemu je veselje brnelo po glavi ...<br />
Začeti članki so ležali na pisalni mizi, a ni se jih dotaknil.<br />
"Naj pa bo nocoj "Večerni list" nekoliko bolj skromen v svojem vičanju, ker se topi Karel Kulievski radosti in veselja," je poluglasno mrmral.<br />
Težko je čakal trenotka, da ga popelje vlak do njegove neizmerne sreče, a sekunde so bile minute, in minute dolge, mučne ure.<br />
Dve leti je že minulo, odkar se je zagledal v Elzo. Dve leti — a samo dvakrat mu je dovolila, da se je topil radosti ž njo v krvosramnen ležišču in nocoj ga vabi mrnda tretjič. Kar drhtel je strasti, ako je pomislil na njeno polno, močno telo, na njene strastne poljube in objeme in samo eno mu je bučalo po glavi že dolgo, dolgo: kako bi si mogel Elzo za vedno osvojiti. Ta misel ga je mučila noč in dan ...<br />
Slednjič je vendar prišel zaželjeni trenotek in Kulivski je veselih, hitrih korakov hitel proti kolodvoru ...
==IV==
| |||