Mrcvarstvo (Slovenec): Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
m (Janezdrilc je premaknil(-a) stran Mrcvarstvo (Jacques) na Mrcvarstvo (Slovenec))
Brez povzetka urejanja
| dovoljenje=javna last
| avtor=Jacques
| opombe= PrepisalPrestavil 3. marca 2017 France Malešič. Besedilo se sklicuje na podlistek [[Mrcvarstvo]] Georgesa – Bogumila Vdoviča v ''Narodnem dnevnik''u 1925–1927.
| obdelano=3
| spisano=Slovenec št. 84, četrtek, 12. april 1928, str. 3–4.
Ena izmed p o g 1 a v i t i h l a s t n o s t i slovenske misli je njena o b j e k t i v n o s t. Tuj ji je nemški subjektivizem in njega posledica poosebljevanje (personifikacija), tuje so vse zverižene gerundijske sestave, če mogoče s celim repom rodilnikov za seboj, tuje miselne zveze, kakor n. pr.: »imam glavobol«, »imam izpuščaj«, »imam predavanje«, »posedujem možnost« itd., celo tuj in odvraten pa neosebno delujoči »se«, ta od naših Primorcev k nam zaneseni zoprni italijanizem, ki ga po vsej pravici graja pisec »Porenjskih pisem«.
 
Ali nismo v mrcvarstvu res že daleč, ako se upa slovenski »reporter« zapisati, da slovenski študent »p o s t a v i s v o j e g a m o ž a« le še pri cvičku in klobasi? Ali pa: Glavnega zastopnika družbe se je izpustilo »n a p r o s t e« noge! – Petkov, ki je že star mož, mora že delj časa »varovati posteljo«. Ali celo to, da je lata in ta umetnik »zlomil s tradicijo« ... Človeku, ki količkaj ljubi svoj jezik, se ob takih jezikovnih nagnusnostih obrača želodec.
 
Neverjetno, a resnično je tudi, kako smo v 10. letu po osvobojenju v verigah najgršega širokoustenja, ki se je zajedlo iz tujine v našo besedo, kako rabimo izraze in rečenice, ki so se jih Nemci medtem že iznebili: kakor oni ogabni secesijski stavbni slog od predvčeraj, ki preplavlja danes naše prej tako lepe vasi in trge, potem ko so ga po glavnih mestih že vrgli na cesto.
Nemci so v novejšem času (glej Wortmannovo knjižico »Allerhand Sprachdummheiten) vrgli svoje »denselben, dieselben«, »welch letzterer, diesbezüglich, stattgefundener, in Betrarht Erwägung ziehen, zur Aufführung gelangt, »es wurde sich«, »der obige«, »seitens«, »aus Anlass«, »betreffs« unter Zugrundelegung, auf Grund, gelegentlich, behufs, zwecks, im Wege« med staro šaro in skušajo, čeprav s težavo, zmanjšati hipertrofijo in napihnjenost svojega izraževanja s tem, da zopet rabijo enostavne glagole in prislove, mi pa uvajamo v svoj jezik, čigar moč je v klenem glagolu, s slastjo od Nemcev zavržene tvorbe ter ga s puhlimi in objestnimi frazami napihujemo do nemogočnosti.
 
Vsepovsod se »smatra«, »stavi« predloge, »stavi« vprašanja, spisi se predlagajo le še »v prigibu«, »predvideva se«, napeta (seveda!) dejanja se ne vrše več, ampak se »odigravajo« (svet je že postal kino!), »topogledno« * [*Kako pa drugače ko tôpo gledno, saj bistrost duha je šla ad »acta«.] (diesbezüglich) se »izveštava«. Naš »če« je premalo nobel, nadomestuje ga prelepi »v slučaju da«; tudi »po« je padel v nemilost. Po § ... zakona je prekmetsko, lepo je le: »v s m i s l u d o l o č i l« »§a«, ali še lepše: »g 1 a s o m« ali »t e m e 1 j e m d o l o č i l« § ...; namesto krepkega z a je stopila spakedranka »v svrho« (»behufs«); »ob« je za lenomiselnost moderneža vse premalo; pridati mora o b p r i l i k i ali še lepše o p r i l i ki ali p o v o d o m; bognedaj, da bi kdo rekel le: č e t r e b a, to ni pismeno, ampak: v s l u č a j u p o t r e b e. Tako se »tvori« nova pisarija: Oj zlati vek zdaj muzam našim pride!
 
Nekoč smo se borili za slovenščino v uradih: zdaj se moramo boriti zoper to slovenščino. Prislov: prej, zdaj obenem, so izginili iz njenega besedišča, nadomeščajo jih »svoječasno«, »svojedobno«, »točasno«, »istočasno« in te besede se ne rabijo vsak dan in vsako leto, ampak »vsakodnevno« in »vsakoletno«. Namesto krepkega »sicer« se piše le še »v nasprotnem slučaju«. Grde spakedranke: tekom, koncem, temeljem, povodom, prilikom, začetkom, v očigled, glasom, potem (sodnim potem), ki jih celo na Hrvatskem, odkoder so prišle k nam, odklanjajo, so bohotno zarasle naše prislove pred dotičnimi samostalniki, in to celo tam, kjer jih niti Nemec ne rabi.
Brezimni uporabnik