Narodni izrazi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mhladnik (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Narodni izrazi. Nabral F. F. Lužar. | poglavje= | dovoljenje=javna last | avtor=Fortunat Lužar | opombe= | obdelano=1 | sp...
 
Mhladnik (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 44:
Kratice so umevne:
*D. i. Sv. = Dom in Svet.
*Dohr. = DobrävaDobráva pri Kropi (Radovljiški okraj),
*izg. = izgovarjajo.
*Izl. = Št. Jurij (PodšentjurPodšentjúr) pri Izlakah pri Zagorju ob Savi.
*Let. = Letopis Matice Slovenske.
*Lj. Zv. = Ljubljanski Zvon.
Vrstica 62:
==1. Besede.==
;ábraščica, : e, (izg. ábrašca) f. die Stabwurz, artemisia abrotanum. ''Dobr.'' V Izl. pravijo ábrat, m.
;aden, : num. eden, unus. Dobr. Po Dolenjskem naglašajo ädenáden, eden.
;ajdovec, : vca, m. med, katerega nabero čebele na ajdi. Izl.
 
baba, e, f. babica, samica ptičev. Dobr. Selca pri Škofji Loki.
;babica, e, f. pokončen steber vrtne ograje. Izl. Podobno
navaja Plet. za baba po Zalokarju.
;bäjkati, am. v. impf, herumjagen, einhertreiben, pojati: nikar
ne bajkaj živine v^pšenico. I z b ä j k a t i , am, v. pf. izpoditi
ven, izhajkati koga iz postelje, iz hiše, žival iz
luknje. hI.
;bäsati, bäsam, bašem, v. impf, seliti, siedeln; bäsa t i se,
p r e b ä s a t i se, sich siedeln; b ä s e n g a , die Siedelung
(== selinga v Let. 1895, 39). Dobr. Prim. dr. K. Štrekljevo
razlago v Let. 1896, 140 v pomenu nakladati (Schmeller-
Fromm. I. 765.) Plet. ima prebäsati, überpacken.
;bävee in dem. b a v č e k ali b a v c e k , m. 1. rastlinski izrastek
rožne šiškarice St. Got. Tem izrastkom pravijo
v Izl. z a s p a n o j a b o l k o , ker jih rabijo za kajenje
Vrstica 83 ⟶ 82:
rastlin, posebno rešetark (di'psacus), osatov (carduus) in
drugih socvetek. St. Got.
;belica, e, (izg. belca) f. Orakelblume, Chrysanthemum leucänthemum.
Izl.
;beliti, belim, = beliti 5. pri Plet.: kostanj ali krompir b.,
Kastanien schälen. Izl. V rabi je tudi o b e l i t i z istim
pomenom. Prim. obelina, obelinje, oblicina pri Plet.: v Izl.
pravijo ob e 1 f č i n a.
;berač, a, m. neka loterijska igra: berača staviti, b. zadeti.
Stavijo 8 ali 10 številk vkup v eni vrsti, in vsaj 2 ali
3 številke morajo priti. Ljubljana. Nemci pravijo Bätelspiel,
Betteltemo.
;besedieiti se, im se, v. imf. besedovati se, einen Wortstreit
haben: dolgo uro se je besedičil z gospodom. St. Larnb.
;bezelj, a, (izg. tudi bzelj, bizelj) m. mezelj, mozolj. Dohr.
Prim. bezgavka bzikati (spritzen).
;bezljäe, a, m. vol, ki rad bezlja in skače. hI.
bTgla, e, f. trščica, ki se od večje trske odkroji. Izl. Se
manjša je potem znana biglica, Holzsplitterchen, Zündhölzchen.
Besedo bigla (katere PLet nima) in nje razlago
najdeš po D. Trstenjaku v Let. 1874, II. 52.
;binkoštnica, e, f. šmarnica, convallaria majalis. Izl. Krašinja
(Kamniški okraj),
;bira, e, f. poljski pridelki (odnosno korenje, repa in krompir)
za živalsko hrano. Nekaj bire zakopljejo črez zimo v
zemljo. Dokler imajo bire dosti, prašičev ne pokoljejo.
Izl. Duhovnikovo biro pa imenujejo ,kolektüra'.
;birmovec, vca, m. kupčijski opravnik, agent. Izl. Podlaga je
firma, naslov trgovine,
;bizeljšeina, e, f. vino z Bizeljskega pri Brežicah,
;blagonik, a, (tudi b l a g o v nik) m. neki dobrotljiv gorski
duh, podzemnik, Bergmännchen. On ima v oblasti vse
podzemeljsko blago, vse rudnike, zato ima tako ime.
Vrstica 117 ⟶ 116:
nekatere celo nadomestuje pri delu. Povedati vedo še
več takih reči o njem. Izl.
;bogäniea, e, f. vivnik ali butara za cvetno nedeljo. Dohr.
,Jalova boganica' (Dobr.) — prazna oljka brez olepšav
(jabolk, pomaranč). Izgovarjajo bogdrica, v Kropi pa bogaimca
Vrstica 125 ⟶ 124:
gubdnica. Prim. dr. Štrekljevo razlago bgdnca v Lj. Zv.
1889, 98.
;bögeati, am, v. impf, otročja zahvala. Otrok BogaJBogca)
zahvali po jedi, da z rokama vkup tleskne. Št. Lamb.
;bolšnik, a, m. samec bolhe. Št. Got.
;bömbati, am, v. impf, zvoniti, läuten. Št. Lamb. Besedo
rabijo v otročjem govoru, in je onomatopoetičnega
postanka.
;brana, e, f. 1. brani (Egge) podobno stojalo za zvonove v
" zvoniku. Izl 2. oni gornji oddelek ali prostor v kozolcu
(izg. közuc, Getreideharfe), kamor devljejo suho seno.
Vrstica 142 ⟶ 141:
« in pri besedi samec kozolec z eno vrsto »bran
(štantov)«.
;b r a n i k , a, m. der Eggenzahn. Izl. Plet. naglasa branik.
;bratee, tca, m. premetenec, prekanjenec, zvita buča: on ti je
bratec. Vrhnika.
;b r a t r ä n, a, m. bratranec, stričev ali ujčev sin.^ZzZ.
;brusiea, e, f. brusina, brusnica, stojalo za brus. Dohr. .
;e a f r a , e, f. die Echarpe, Schawl. Dohr. Po Ljubljani pravijo
šerpa, die Schärpe,
eementariea, e (izg. cmentarca), f. kapnica, vodnjak iz cementa
Dohr.
;c i j ä z i t i , v. impf, vlačiti. Na Dobravi je vdova in dobro
znana potovka, kateri pravijo cijdza (cjdza). Hišno ime je
pri cijdzi, rodbinsko ime j e drugačno. Sinove in vse vkup
nazivljejo cijaznike; dobila j e žena to ime, ker že mnogo
let vsi župniji cijdzi iz Krope pošto in druge reči.
;e i p e r j e , prja, n. ozkolisti vrbovec, epilöbium angustifolium.
Dobr. Plet. ima ciper, W e i d e n r ö s l e i n ; nima pa čibrije
(lythrum salicäria, ki se tudi prišteva svetlinom, oenotherae)
Vrstica 166 ⟶ 165:
kak drugačen pomen: solzno (selzenovo) zeljce, pasja čebulica str. 6;
zvezdica mehurnica 13; zavojnice 15; ostrolisti javor 22; dolgopeceljnati
;brest 26; poljska cedilj, črnoglavec 39; senčnica 57 ; polž grmän 63 ;
polž šuman, šemice64; hrošč padavec, ščitonoska 73; trstni vrabec 94;
vodoljuba (tudi Tuš. Bot. 128), vodna vijola 95; dristavci, skrakoni 96;
Vrstica 190 ⟶ 189:
osojnica 57, ušesna žličica 58, venčeva pleva 79, ceduljka 103, nora
ajda 164, i. t. d. Omenil sem samo nekaj. Vvrstiti bi se dalo več
;coperjän, a, m. čarovnik, der Zauberer, hl.
erkljivka;crkljivka, e, f. neka boljša pogača, Pathenbrot. Krstna botra
speče dve pogači —- jedna je erkljivka — in izroči
otročnici obe poleg drugih jedil čez teden dni po porodu,
evekövje;cvekövje, a, n. coli. == količje, mnogo cvekov; c v e k = količek,
klinec. Dobr.
klinčičev, petoprstnikov, sašev in drugih rastlin, ter uporabiti več pridevnikov,
Vrstica 243 ⟶ 242:
nach den vorliegenden zwei Heften des neuen "Wörterbuches stark
bezweifeln."
čaeka;čačka, e, f. dem. od čača, Spielzeug. Starišem, ki izmed svojih
otrok prve najbolj Ijubkajo, velja na Izlaškem:>) Prvi je
čačka, drugi igračka, tretji je še le otrok,
eäkavee;čákavec, vca, m. kdor ni pri nobeni (politični) stranki, ki
torej čaka, kam se bo »vpisal«, da pojde, kjer bo večina Izl.
-X eämpelj;čämpelj, plja, m. od nosa viseč smrkelj; tudi psovka: ti
čampelj ti — smrkavec (Rotzbube). Izl.
;če, adv. tja, tje, (izg. kakor conj. če), dorthin: če pojdi, če-le
(čš se poudarja). Druži se z nekaterimi besedami
kakor pritaknjen zlog, n. pr.: čedolven, čegorven, čeven
Vrstica 256 ⟶ 255:
tamčeven — hierhin, dorthin; tistče, tistčeven — dorthin.
Dobr.
;čežaniti, im, v. pf. česnati, čvekati, (unnöthigerweise) herumreden;
tudi p o č e ž a n i t i kaj, in (Sežana je oseba, ki
okolo čežani. St. Latnb.
;čič, a, m. debel sad pravega kostanja. Št. Got.
;črepinee, nca, m. betoglavec, ein Dickschädel. Kropa. Prim.
;črep 2. črepec (der Dummkopf) pri Plet.
;čreplnjar, ja, (izg. čepinar, čpfnar) m. izdelovavec in prodajavec
črepinj, t. j. lončene posode. V Ljubnem pri Podnartu.
;črnina, e, f. srednji in najboljši (najtrši) les hrastovega
debla, Kernholz. Izl. Ostali zunanji hrastov les se imenuje
belina »Splintholz«,
;čvrčtiljiea, e, f. majhna priprava, s katero uče ptice peti ali
čvrčati, der Vogelspötter. Ljubljana. Onomatopoetičen
izraz.
;dedec, dca, m. samec v živalstvu. V rabi je tudi dem.
d e d č e k. Ljubno pri Podnartu.
;devica, e, f. Wurmfarn, aspidium filix mas. St. Got.
dlesniea, e, f. nav. pl. dlesnice = zobrnice, das Zahnfleisch,
pri novorojenčku se že črez nekaj mesecev poznajo
;dlesnice. Izl. Prim. dltena pri Plet. in dr. K. Štreklja
dljuska v Let. 1894, 10.
;dolgogobeen, adj. kdor rad veliko nepotrebnega o drugih
govori. Izl. Tudi samo g o b č e n . Št. Got.
;drobljanček, čka, m. demin, od drobljanec, majhen otrok.
St. Janž na Dolenjskem. Plet. ima po Zal.: naši otroci so
še drobljanci.
;drstiti, im, (tudi drestiti), v. impf, poditi, d r s t i t i se, sich
jagen. Dobr.
drugo, adv. drugič, drugoč, ein andersmal: pa drugo pridite,
Vrstica 288 ⟶ 287:
») Tu slišiš za majhno okolico ali samo kraj; Na ali po Blagovškem,
na Vranskem, na Zagorskem, na Št. Ožbaltskem i. fc. d.
;drvolöm, a, m. nerodnež (posebno o dolgem človeku): kakšen
drvolom je. Pridevnik d r v o l o m a s t . Št. Got.
;duša, e, f. ročne žage srednja opora, ki je vzporedna z
listom (žago) Dohr.
;düzla, e, f. malopridna ženska, ki moškim pomižkuje ter
jih z roko duza in k sebi vabi. Tudi diiza. Dohr. Prim.
;drža, die Schlampe (Plet. 181.)
;dvorlna, e, f. ograja poleg svinjaka, da se pri snaženju
prašiči v njo seženo, o lepem vremenu so tudi črez
dan v njej: volk je hotel prašiča iz dvorine vzeti. Izl.
;fajfür, rja, m. majhna fajfa v velikosti čedre. Dobr.
;fävlast, adj. prebrisan, zvit, komur ni zaupati: ;ili je ta
človek favlast, žival fävlasto gleda; fdvlastemu človeku
reko f ä v 1 e ž. Izl.
;fiee-fäee, f. pl. čenče: same fiče-fače je govoril. Izl.
;figovec, vca, m. figamož. Izl.
;flaküzar, rja, m. der Vagabund. Radeče pri Zidanem mostu.
Po Ljubljani je znano f l a k i r a t i , f l a n k i r a t i = flakäti,
;flakäti, flankäti, vagabundieren. (Schm. Fr. 793.)
;fržek, fržka, m. (izg. faržk), fižol, fržol. Št. Got. V Škofji Loki
pa mu pravijo f e ž k ali f e š k.
;gašperček, čka, m. majhna železna sobna peč, ki ima navadno
na temenu kolobarje kakor štedilno ognjišče.
Večjo železno peč te vrste pa zovejo g a š p e r . Izl.
;glävten, tna, (izg. gvävten, gvälten, gvävtek in gvältek) adj.
nobeden mu ni gvävten = mu ni kos, kann nicht mit
ihm fertig werden; tisočaka bo še lahko glävtek = ga
Vrstica 330 ⟶ 329:
naplavi; mešajo ga za zidanje med apno, da napravijo
mort. Tudi dem. g l e n ' c a , e. Dobr.
;glistavec, vca, m. lek zoper gliste. Izl. Take lekovite rastline
imenujejo v Izl. tudi g l i s t n i c e ali g l i s t a v k e,
;glišav, äva, adj. glfstast. Izl.
;gnojiv, iva, adj. gnojav, gnojast. Izl.
;gmirati se, am se, v. impf, rediti se, gedeihen. Žival, človek
se gmlra = se redi. Ko gre vpeljevanka v cerkev, naj
pazi kako sveča gori; če zlo bakljä, se bo otrok dobro
;gmiral, če pa slabo gori, se bo pa slabo gmiral. Izl.
Nem. ge-mehren.
;golobäj, a, m. jurji, Herrenpilz (boletus edulis). Demin.
g o l o b a j č e k . Št. Janž na Dolenjskem; Izl., kjer mu tudi
g o l o b a n j pravijo,
;golobiičnik, m. der Kahlkopf, hl.
;gombtilja, e, f. debela kepa prsti na njivi. Št. Got.
;gorjiiša, e, f. čedra, kratka pipica. Dohr. Plet. ima pri besedi
cedra »gorjuško delo«. »Gorjuše« je vas v Bohinju,
;grebenät, adj. gabrnat, grapav, rauh, uneben, runzelig. Izl.
;grilavee, vca, m. Št. Janževa roža, hypericum perforatum.
Št. Got- Ime prihaja od tod, ker ga trgajo in zatikajo
v luknje zoper grile.
;goževec, vca, m. sipek, ščipek, rosa canina. Dobr. Prim. pri
Plet. goščavka (rosa centifolia). Njega les se imenuje
g o ž e v i n a .
;gčžiea ali gožnica (izg. gožca, goženca) f. Aesculapschlange,
coluber Aesculapii. Radeče pri Zid. mostu, Št. Got.
;häea, e, f. kokoš s kosmatimi nogami. V rabi je še häc
a s t : kako je kokoš häcasta, in h a c ä t i : vb. impf,
;h a cä kakor kokoš. Izl. J. Barle omenja gdcati, gdcman,
petelin kosmatih nog (Let. 1893, 47). Plet. pozna hacäti
schwerfällig einhergehen,
;hribäv ali vhribäven, adj. trpežen toda ne ličen; navadno
o kmetskih črevljih: kako hribäve (vhribävne) ali nerodne
črevlje ji je naredil. Izl.
;indijänariea, e, f. (izg. indijänarca) Indianergeschichte,
;irhanice, (izg. frhance), f. pl. irhaste hlače, irhače, irhice,
irhnice. Dobr.
;Izbegati, am (nav. zbegati) v. pf. verstimmen, razglasiti godalo;
izbegane citre — razglašene citre. Dobr. i z b e g a t i
se, glavo izgubiti; prej je bil moder, a zdaj se je izbegal
(je postal neroden in zanemarja svoje dolžnosti).
Dobr.
;izeehäti, am, (izg. sčehati) v. pf. razčehniti, razčesniti. Izl.
izneiimovati, vam, (izg. zneümvati), v. pf. ob um priti: mati
so skoraj izneümovali, ko so prišli Francozje. Št. Got.
Tudi i z n e i i m o v a t i k o g a , ob um spraviti: kmalu
bi ga izneümoval, da bi šel v Ameriko. Izl.
;jestroleh, leha, m. ilovnat tlak, der Estrich. Št. Lamb., Dobr.
;kačovedina, e, f. coli, lezerčina, razna kačja zalega: letos
je mnogo kačovedine. Izl.
;kär, adv.: kar tako, gleich so; kar tje, (kar če) = naravnost;
na pr. šla bi na goro, ko bi bilo kar če = brez
ovinkov in dolgih potov. Dobr.
;kaša, f. slamnik, Strohhut. Št. Got., Št. Janž na Dolenjskem.
Ta izraz bi bil nekaj tacega, kakor Ljubljančanom
šota za mehek klobuk in goljuf za »Vorhemd«,
;katönika, e, (izg. katönka), f. potönika. Dobr. »K« je mesto »p«,
;kita, e, f. pleten (šibičen) obroč ob dnu jerbasa. Dobr.
;klenet, a, m. klarinet. Izl.
;klešemaniea, e, (izg. klešmanca) f. rogačeva (kleščmanova)
samica, lucanus cervus. Dobr.
;knapovščina, e, f. coli, die Bergknappen. Zagorje ob Savi.
;kobiliear, rja, m. škripec, gryllus domesticus. St. Got.
;kolekttirovec, vca, m. berač, pobirač kolekture. Izl. v
;költrovka, f. večja šivanka za šivanje koltrov, Izl. V St. Got.
navadno pravijo k ö l t r n i c a , pri Plet. Heftnadel,
;konöprovee, vca, m. hrast z vzkipki (ježicami). Knoppereiche.
Izl. V Izl. rabijo za hrastov vzkipek besedo k on
ö p e r (Knoppern), jezice so jim pa bodljivo kostanjevo
oplodje.
;kopalnica, e, (izg. köpawnca), f. kotla ali prostor za kopanje,
Badestelle. Izl. Görke kopalnice so bile pri Izl. že
predno so se ustanovile in uredile prave toplice »Gallenegg
«. Lesene kopalnice imajo v Toplicah pri Zagorju,
;kopülja, e, f. der Mistbacken. Dobr.
;koptiljiea, e, f. die Jäthacke: na jedno stran ima dva ali
več železnih zob, na drugo stran podobo motičice; plevica
z jedno roko drži kopuljico in koplje, a z drugo
pobira plevel. Dobr. Drugod n. pr. na Dolenjskem so
kopuljice (pralice) drugačne,
;koreninica, e, f. Št. Janževa koreninica = sladka k. (polypödium
vulgare) Št. Got.
;korenövec, ovca, m. korenjevo natje, Möhrenkräutig. Repinemu
natju pa pravijo z e l i š č e . Izl.
;kosmat, adj. behaart. Izl. Plet. ima samo kosmat. Na tem
mestu podam iz Izlaške govorice nekaj besed, katerih
naglas ni na onem Zlogu, kakor ga ima Plet. Bezati,
Vrstica 455 ⟶ 454:
posebno vulgo ž e p a n in špan v Izl. in St. Got.):
župan (Gemeindevorsteher),
;kostljivec, vca, m. ime suhemu, toda v kosteh močnemu
človeku. Kropa.
;koš, m. fižol in druge ovijalke narede koše, ako jim
zmanjka opore in se morajo končno med sabo prepletati.
Dobr.
;közika, e, f. dem. od köza (die Ziege), toda v božavnem pomenu.
Izl. Izg. kojzlta, kakor nadalje tudi izgovarjajo
Bojšč: Božič, bojšček: ubošček, bujnkati: bunkati, dojns:
danes, kujžk: kužek, nojšč: nožič, pujška: punčka (die
Puppe) i. t. d.
;koztiljee, ijca, m. kožica, kozülja, orehovo jedrce. Dobr.
;kratkomevljast, adj. kdor nima velikih ust: kratkomevljasta
ženska; tudi k r a t k o m e v l j e ž . Izl. (opp. dolgogobčen).
;kräviea, e, f. orehovo jedrce. Kropa.
;krävnjica, e, f. die Kuhhaut. Izl.
;krempelje: krempeljci = lisičji parkeljci (clavaria flava). Dobr.,
v Št. Got. pa m e d v e d j e t a č i c e,
;krivenda, e, f. krivenča, Krüppelbaum; krivemu lesu. pa
reko, da je k r i v e n d a s t = krivenčast. Izl.
;križnik, a, m. križevnik, kos belega blaga, katerega daruje
krstna botra in dene k otroku pri krstu. Iz križnika
narede otroku prvo srajčico. Ako otrok zboli, takoj narede
Vrstica 481 ⟶ 480:
tega blaga ne porabil, ga ne smejo drugemu dati, večidel
ga denejo v rakev. Izl.
;kröea, e, f. močnejša motika, die Haue. Rabijo jo posebno
delavci v premogovniku in cestarji; navadno ima še na
nasprotno stran železen podaljšek uho za razbijanje
kamenja. Izl.
;kršeitev, tve, f. odkupnina, obstoječa v pijači, katero mora
delavec pri nastopu službe drugim delavcem plačati.
Tedaj kakor med fanti fantovščina. Zagorje ob Savi. Govore
kršitev; podlaga je krstiti.
;kündrati se, v. impf, kujati se, schmollen. Govore tudi
k o n t r a t i se, k o n t r a v e c ( = kujavec). Izl.
;kiišearček, čka, m. (izg. kiišarčk), kleščice za upogibanje in
sukanje svila ali žice. Drahtzange, Biegzange. Izl.
;lanlšenica, e, f. nebina, aster chinensis. Izl.
;lapuh, a m. potepuh, Vagabund. Buzarönski lapuh. Izl.
;lätovec, vca, m. iz lat ali nerabnih desek nasekana drva za
kurjavo. Dobr.
;le, conj. vendar, vendar-le, doch, dennoch: pa g a j e le užugal,
pa je le zmagal,
;lend, adv. = le-ondi in l e n k = le-onkaj. Izl.
;lenuh, m. ročna knjižica priprostih kramarjev za kupčijsko
računanje, takozvani »Hitri računar«. Izl. Raitknecht
oder Rechenknecht,
;letam, adv. neulich, letam enkrat je prišel — (neulich einmal)
letam (oni dan) je umrl. Izl.
;letnik, a, m. kdor gre samo enkrat v letu k spovedi in
sv. obhajilu. Izl.
;level, a, m. die Wasserwage. Dobr. Pravijo tudi le v e r;
libello (livel, nivel) Setzwage Diez Et. Wtb. d. rom. Spr.
(4. Ausg. 193).
;leverica, e, (izg. leverca in leberca) f. lever, der Heber. Izl.
;ličkanje, n. odpadki pri oblanju lesa. Št. Lamb., Dobr.
;locenček, čka, m. majhen löcen, ukrivljena paličica, 1 ö c e n je
tudi upognjen držaj pri zabijaču ali övnu (Pfahlramme)
Izl.
;löter, tra, m. najslabše predivo, ki se porabi k večjemu za
vreče. Z lotrom ali pa s svileno nitjo prevezujejo bradavice
na roki, da bi jih odpravili (Glej J. Navratil
Let. 1896, 37) Št. Got.
;maček, čka, m. kaveljčasti cvetni košek repinca (lappa vulgaris):
poredni otroci so metali mačka na beračevo
obleko. Dobr.
;mäjhenkrat, adv. malokrat, redkokrat, selten. Govore tudi
m a j h e n k r ä t o v , m a j h e n k ä t o v . — Kät = krät
(das Mal); k ä t o v , h k ä t o v = krätov, večkrat, mehrmals
n. pr. kätov (ali hkätov) so prašali po njem, kaj
kätov ali kolkätov je pravil. Dobr.
;maliska, e, f. ime koze, ki ima liso; pravijo pa tudi taki
marogasti kozi m a r o ž k a . Št. Got.
;marjänica, e, f. kocka (der Würfel) in igra ž njo, da moraš
ugibati pike ali številke na njej: marjanico metati. Izl.
marsikjeden, (izg. marskeden, marskjen) pron. adj. marsikdo
manch einer, so mancher,
;märtin, a, m. jed iz surovega masla in turščične moke,
podobna mdselniku. Gorenjske planine blizu Dobr.
;martovänje, nja (izg. mertvänje) n. = martfnovanje. Izl.
;martoväti, ujem (izg. mertväti) v. impf, martfnovati. Izl.
Sicer se sliši po Kranjskem m a r t i n o v ä t i , m a r t i -
n o v ä n j e . Na Pohorju pravijo »kakoršen je Martovšek,
Vrstica 543 ⟶ 542:
namreč listopad. Tako poroča Slovenski Gospodar 1877,
96. V Plet. najdeš samo martinščak.
;mastniea, e, f. mastna zemlja, fetter Boden. Izl.
;meeäva, e, t. mehek in obdelovaten, a ne skalnat svet. Izl.
meh, m. osji meh, osi'r, Wespennest. Št. Got.
;meketäti, v. impf, o sovinem vpitju. Sova na štiri načine
vpije: uka, skovika, meketa, ujeda in sicer: uuu, skovik
skovik, meee meee, te ujem te ujem. Ge pri voglu hiše
Vrstica 552 ⟶ 551:
človek, pogine kaka domača žival. Št. Got. Prim. (Let.
1894, 141).
;mekovniea, f. bekovica, šiba meke ali beke. Št. Got.
;menčevka, e, f. mencela, Hirsetreterin. Izl.
;mesti se, metem se (izg. medem se), v. impf, pečati se,
opravek imeti s kako rečjo: medli smo se ves dan
okolo vodnjaka (t. j. popravljali smo ga), medel se je
dolgo z vezanjem razdejane knjige. Dobr.
;meževnica, e, f. deževnica, lumbricus terrestris. Izl.
;miklavževina, e, f. (izg. moklavževna) različni darovi o
Miklavžovem. Dobr., Izl. .
;miklavževka, e, f. šiba, katero dobe otroci o sv. Miklavžu
mesto ali poleg drugih darov. Gorenjsko.
;mišica, (izg. mišca) f. mišjica, mišnica, Mäusegift, arzenik.
Nekateri dajejo mišico konjem, da so bolj čvrsti. Zraven
verujejo, da jo mora konjar tudi sam vživati, sicer bi
Vrstica 569 ⟶ 568:
A človeku, ki mišico vživa, ne pomaga v bolezni nobeno
zdravilo. Izl.
;mladica, e, f. prva pomladanska trava. Ta ozeleni travnike
po prvem pomladanskem deževju, zato pravijo: »pomladni
dež mladico seje.« Izl.
;mokosevee, vca, m. postolka, Thurmfalke, die Wiegweihe.
Velijo mu zato tako, ker v zraku trese s perutnicama,
kakor bi moko sejal. hI.
;mom, adv., praep. = mera, memo, mimo. Izl.
;most, a, m. nasip pred podom, da se lahko voz nanj zapelje.
Po Gorenjskem so podi vzdignjeni, (spodaj je hlev),
torej je tak most potreben. Dohr.
;motikar, rja, m. premogokop, knap. Izl. Ime je od njihovega
orodja t. j. motike ali rovnice.
;mračen, čna, adj. človek je mr., ko pride iz mraka v hišo.
To neki škoduje otrokom, ki še niso tri mesece stari,
tako da potem vso noč ne mirujejo. V Izl. sem videl
Vrstica 589 ⟶ 588:
otroka odnese na blazinico, ne da bi se ozrla na trske
nazaj. Trske se morajo potem vreči v ogenj,
;mrtev, adj. mrtev jez = jez, ki ni več v rabi, ker voda
drugod teče. Kropa.
;muljävka, e, f. koza, katera rada muli in se ne spenja
izbirčno po drevju. Št. Got.
;nagänjati, am, v. impf. = nagajati, ärgern, belästigen.
Nosnik n se čuje v tem glagolu soseb od Trojan do
Zagorja ob Savi. Tam tudi slišiš uganjati = ugajati,
genehm sein.
;nagležen, žna, m. priprava iz jekla za narejanje neke vrste
podkovnih žrebljev; t. j. na kačko prirejena ploča z
luknjicami, v katere devajo žreblje, da jim nabijajo
glave. Kropa. Iz nem. Nageleisen, kakor je nastalo ribešen,
peglezen i. dr.
;nagnöjevina, e, f. nagnoj in njega les, cytisus laburnum.
Izl. Izraze s končnico ina naglašajo v Izlaški soteski s
prvotnim naglasom, ne na končnici n. pr. bezgovina
Vrstica 608 ⟶ 607:
hrastovimi, mecesnovina, mekovina = bekovina, prödovina,
vrhačevina (Gipfelholz),
;nastrašno, adv. strašansko, außerordentlich: nastrašno je
bilo veliko ljudi. Dohr. V Izl. pravijo na strah (furchtbar)
tolči, vpiti, razbijati,
;niköli-nikäkor, (izg. nkul-nkaker), adv. nie und niemals,
durchaus nicht: nikoli-nikakor ga ne morem k delu
pripraviti. Id. Tudi dr. K. Štrekelj je navel (v Let. 1894,
Vrstica 617 ⟶ 616:
te zveze pa tu čuješ vselej brez veznika: nkulnlcir,
nkul-nkamor.
;norček, čka, m. majhna vrtavka, ki se naredi, ako deneš
klinček skozi sredo pogvice (Knopf). Izl. Veča vrtavka,
ki se zavrti z vrvico, se pa v Izl. imenuje volk.
Vrstica 624 ⟶ 623:
Štajerskem okolo Laškega (Tiiffer) pravijo takim rastlinam
n o r i c e,
;not, adv. noter, notri, drinnen.
;nötranjek, njka, m. notranji podplat, Brandsohle. Ljubljana.
;obälten, tna, adj. obältne (izg. obawtne) deske ali krajniki.
Take deske n. pr. niso pripravne za zabijanje oprave,
ker so po jedni strani preveč grčave in vzboknjene.
Dohr.
;obleči se, ležem se, v. pf. Wohlbehagen: o jedilih y izreku
»kar se komu prileže, se tudi obleže«. Včasihl čfevLk :f
poželi jedil, ki jih o drugih časih ne mara. Posebno .
Vrstica 642 ⟶ 641:
— in glej, porojeno dete je imelo na obrazu tri rpdSč^. 1
pike, — znamenje živo zaželjenih črešenj. Kropa, r
;obzvoniti, im, v. pf. z zvonjenjem čar onevečiti, z zvonjenj^t
panati. Zvonjenju pridevajo (pripisujejo) neko moč "proti
čarovnicam, čarovnice ne sme dan obzvoniti, sicer na
Vrstica 661 ⟶ 660:
drugi poti, ker se je bal večje nesreče. — Kako »obzvoni«
tatove, glej pri Navratilu v Let. 1894, 171.
;očehavati se, am se, v. impf, praskati se, čehljati se po
polti. Izl.
;odsliniti, im, v. pf. znamko ali kolek odsliniti s pisma ali
zavitka, prilepljeno stvar z vodo (slino) odlepiti; — odslinjena
cesta = na pol odtajana cesta, ki je blatna in
polzka. Dobr.
;odtočen, čna, adj. kar hitro odteka, ima nagel odtok: voda
j e zelo odtočna = ima dosti skoka (ein starkes Gefälle).
St. Lamb.
;odvöriti, vörim, v. pf. odstraniti zavornico (die Radsperre
aufsperren), nasprotno od zavoriti. Izl. Govore pa tudi
odvräi in zavriti.
;ogör, a, m. jedilni ostanki pri ženitovanju: navadno prideta
novoporočenca in svatje črez 7 dni po »ogore«. Izl.
;omediti, im, v. pf. izmehčati sadje, ker je uležano bolj
sladko, abliegen lassen. Dobr.
;omladleen, a, adj. omläden, verjüngt: pomladi so ljudje
omladičeni t. j. za novo delo sposobni, ker so izpočiti
od zime. Izl. Torej glagol omladičiti (trans.) verjüngen,
;oprskati se, v. pf. bocken, brunften. Izl.
;osmleden, ena, (g. tudi osmeleden, osmlejen, osmeden) adj.
bled, suh, upadel: osmeledeno lice. Kropa.
;osnovati, snujem, v. pf. pričeti pentljo (pri žen. roč. delih):
ta pa še ne zna osnovati pentlje. Izl.
;ovihniti, em, v. pf. opešati, die Kraft verlieren: starček je
ovlhnil od napornega dela. Izl.
oviti, vijem, v. pf. koga krog sebe = s kom narediti, kar
hočem, da ne bo nič rekel (o boječem, plašnem človeku)
Dobr.
;pajkljäti, am, v. impf, beuteln, čistiti moko, žito. Izl. Prim.
päjkelj, Beutel oder Beutelsieb. V Izl. pravijo tudi velniku
p a j k e l j . Kdor pa nima pajklja, mora žito samo z
vejačo izvejati.
;päntovec, vca, m. sveder za vrtanje vezil (pantov) pri strehi,
kjer so pritrjene upiravke (Dachsparren) na sleme. Izl.
;parkljevka, e, f. parkeljnica, die Klauenseuche. Izl.
;päroven, vna, adj. sposoben za parjenje (o pticah). St. Janž
na Dolenjskem.
;päseek, čka, m. otročje obleke pas, ein Gärteichen, päsec.
Dobr.
;peka, e, f. pt>ka obojäk kake živali, Zwitter. Izl. Značilen je
naglašeni polglasnik v tej besedi. Pravijo pa taki živali
tudi še n o r e c in s p a k a . Št. Got.
;perö, n. kratek konec vodoravnega droga ali late, ki moli
iz stebra v kozolcu. Izl.
;pesar, rja, m. neko jabolko rdeče kot pesa. Dobr.
;pesnik, a, m. krompir znotraj rdečkast kakor pesa. Je podolgast,
jamast, grebenat in slabe vrste. Kuhajo ga za
prašiče. hI.
;pesjänar, rja, m. rokovnjač, pesoglavec. St. Got. Govore pa
pesjajnar. Glede »ajn« primeri še: äjngelj (ängelj), däjnka
(dänka), šivajnka (šivanka), täjnk (t;lnek),ugajnka (uganka),
Trojäjne (Trojane, Valvasor: insgemein Trojajne genannt),
;pfsanka, f. ime pisane krave in pisane koze. Št. Got.
pleden, a, part. adj. pretkan, izvejan durchgetrieben. Št. Lcimb.
Iz pleten kakor iz mesti — mčdem premeden = premeten.
;plevka, e, f. pralica, die Jäthake. Št. Lamb.
;podklöpen, pna, adj. unter die Bank gehörig: podklopna
cunja = najslabša cunja za snaženje tal, črevljev i. dr.
Tako pravijo pred Veliko nočjo: »Vsaka podklopna
cunja se praznikov veseli, da bo oprana«. Tudi: vrgel
ga je na tla, kakor podklopno cunjo. Izl.
;podrebreen, čna, adj. bolan pod rebri. Bolezen samo zovejo
p o d r e b r i c e a l i p o d r e b r n i c e (izg. podrebrce, podrebrnce).
Posebno dobe otroci, ako jih prezgodaj po koncu
Vrstica 748 ⟶ 747:
dr. K. Štrekelj v Let. 1896, 161. Podrebrlcam jednaka
bolezen je zrebrcnost v Pajkovih Črticah str. 258.
;podrepenik, a, m. podrepnik, vsiljivec in ovaduh; ženska s
tako lastnostjo je pa p o d r e p n i č a . Izl.
;podröenica, e, f. otročja pleničica, ki je za ovitek pod roke.
Dobr. V Izl. tudi p o d r o č k a.
;pofätiti, pofieiti, pofötati, v. pf. poftiliti, schnipsen. Izl.
;poleneek, čka, m. polence, das Scheitchen. Dobr.
;pomivavka, e, f. pomivača, Abwaschfetzen,
;poprtnik, a, m. božičnik, kruh, ki ga peko iz boljše moke
dan pred sv. 3 kralji. Speko pa 2 poprtnika, velicega
in malega. Večjega režejo o sv. 3 kraljih, manjšega pa
Vrstica 769 ⟶ 768:
župnik sipling (— poprtnik) iz sip —sieb, ein siebgrosses
Brot. Glej J. Navratil v Let. 1885, 167.
;porüneelj, clja, m. perüncelj, poriingelj. Izl.
;pošantati se, am se, v. pf. potreti se: ura se nam je pošantala.
Izl.
;potieiti, opotieiti, poviti v potico boljše reči, na pr. rozine,
orehe. Izl. Vse kar se v ta namen rabi je p o t i č e n je
ali o p o ti č e n j e. Izl.
;potorišee, (izg. tudi potrlše), n. toporišče, Axtstiel. Izl.
;potrebušnina, e, f. trebušna slanina, podtrebušina. Zidan
most pri Radečah.
;povej, imperativ ad povedati. Na Dobravi se sliši okrajšana
oblika: pov mu (sage ihm), povte mu, in namesto zapovej,
dopovej: »pa mu zapöv (befiehl), dopdv, če mu moreš,
;povödovje, ja (izg. povuduje) n. povodje, kar po vodi priplava,
Treibholz. Izl.
;pozämati, am, v. pf. deskam rob obžagati. Po več neporobljenih
desek denejo vkup na vodno žago, da žamanke
odpadejo. Dobr. V Izlakah pravijo o b ž a m a t i , nedovršnik
ž a m a t i . Iz nem. samen t. j. säumen (robiti),
der Sam t. j. Saum (rob),
;prašniea, e, f. navadna motika, die Haue. St. Got.
;prašovnik, a, m. jajčnik (Eierstock) prašiče. Ljubno pri Podnartu.
;präteltof, a, m. abecednik, das ABC buch. Kropa. Izl. Namesto
plateltof.
;predpoldänica, e, f. predpoldänka, predpöldnica, jed okolo
10. ure predpoldan. Izl. Št. Got. Govore pa prehpotddnca.
;preglävtitl, im (izg. tudi pregvaltiti, pregvawtiti), v. pf.
• widersprechen, dem Gegner nichts gelten lassen. Dobr.
Glej gldvten zgoraj,
;pregräjati, am, v. pf. do pristude grajati, omrziti: polhovo
meso je v naši družini pregrajano, da ga nobeden več
ne je. Dohr.
;prenesti se, nesem se, v. pf. končati se z nesenjem: kokoš
se prenese, če prevelika jajca in prepogosto nese. Dobr.
;prepeltih, a, m. samec prepelice, Št. Janz na Dol.
;pretožiti, im, v. pf. überklagen: ž drugimi nasprotnimi tožbami
(ne s p r i t o ž b a m i in p r i z i v i ) je nasprotnika
;prisilil, da je ta svojo tožbo umaknil, in sta se lahko
pobotala. Dobr.
;prijatelj, a, m. nav. pl. prijatelji, = pene, ki se narede pri
;pretakanju vina. Kdor bolj počasi pije, ga priganjajo:
»le hitro izpij, dokler je še kaj prijateljev na vinu«
Št. Got.
;prirämniea, e, (izg. peräm^nca in peräv^nca) f. ramnica pri
košu; perävfcnca se je odtrgala. Izl.
;prismodoväti, ujem, v. impf, šale uganjati. Izl. Tudi je v
rabi izraz »prismodo žagati«, na pr. pri metvi prosa
ali v predpustu, kar je nekako v zvezi z znano vražo
»babo žagati«.
;prmentiljica, tudi prmentilja (izg. prmentilce, prmentile) f.
Blutwurzliges Fingerkraut, potenti'lla tormentilla. To
rastlino kuhajo kar iz zemlje vzeto in neoprano, nje
Vrstica 824 ⟶ 823:
Izraz je očitno iz tujega imena tormentilla. Na Dobr. in
drugod ji pravijo s r č n a m o č , ter jo podobno rabijo,
;pršnik, a, m. rit. Izl.
;ptiča, e, f. 1. ročna priprava (deska, lopatica), ki jo rabijo
streharji pri kritju slamnatih streh. Dobr. 2. lopatasto
orodje, s katerim iz lanenih glavic seme tolčejo, Hanf'
bleuel. Dobr. Okrajšano iz lopüca (h>puča, vbpuča).
;puhniti, em, v. pf. pahniti, pahniti, suniti. Izl.
;ptimproža, e, f. potonika, Pfingstrose. Dobr. Predno potonika
;razcvete, ima lepe okrogle cvetne pope. V Mošnjah pri
Radovljici in na Dobr sem čul namesto pumproza, tudi
p i p r o ž a . N pumproza je »m« nosnik. S tem v zvezi
Vrstica 837 ⟶ 836:
pustoväti, ujem, v. impf, pusto t. j. neprijazno se obnašati,
Kropa.
;račniea, (izg. račenca), f. räkovica. Krebsweibchen. Izl. ßodi
tu vtresenovše nekaj iz Št. Got. o ponočnem račjem
lovu. Sli so Šentgothardci po noči nad rake; nekaj časa
Vrstica 853 ⟶ 852:
črn kamen. V Hrastniku pri Trbovljah pa imenujejo
zadnjo ali tretjo moko g r a j s n i e o.
;räjtati se, v. impf. 1. imenovati se: ta hiša se rajta »pri
Bregarju«. Izl. 2. domišljevati si, sich dünken: rajta se,
da je pobožen; rajta se nekoliko zdravnika; se zelo
;rajta = sebe visoko ceni.
;rajželj, žlja, m. glisti nad pečjo. Dobr.
;razpotegniti, em, (tudi r a z p o t e g n i t i ) v. pf. auseinanderziehen.
Izl.
;reč, f. imeti celo reč česa = vse polno imeti. Dobr.
;rehtanje, n. pleve in kratke bilke, ki pri rehtanju ostanejo
na rehti. hI.
;repičevje (izg. repčevje) n. coli, drobna repa, repica. Izl.
;repüta, e, f. penita, perotnica. Izl. Prim. repetnica.
;rlbjek, a, m. g o s t glavnik iz (bele) ribje kosti, Nisskamm.
Ljubljana. V Izl. mu pravijo »ribji glavnik«,
;ris, m. v ris koga imeti n. pr. otroke, t. j. jih trdo in strogo
vzgojevati. Dobr.
;ritnik, a, m. 1. debelejši konec snopa ali posekanega drevesa.
Izl. 2. debel človek, debeloguzec. Izl.
;rojlna, e, m. rogač, rogfna, lucanus cervus. Razločujejo pa:
»veliki in mali rojina (samec in samica). Demin. tudi
r o j i n č e k. Št. Got.
;ropotüljiea, f. die Kinderrassel, votla otročja igrača, v kateri
ropota prosta krogljica. Izl.
;rožnik, a, m. med, katerega čebele bero na rožah, Rosenhonig.
Hrastnik pri Trbovljah.
;rumenica, e, (izg. rmenica) f. rumenka, krava rumenkaste
dlake; rumen vol je r u m e n e č (izg. rmenc). Izl.
;sämec, m. plug z eno desko. Izl. Prim. V Rohrman. Poljedelstvo
1897, 91.
;samica, e, f. 1. samostoječa skala, ki ni z drugimi v zvezi,
ter se lahko izkoplje. Take skale so dostikrat na polju
med ilovico. Dobr. 2. puška enocevka. Izl.
;samorök, a, m. oseba z eno roko. Št. Got.
;sävta, e, f. psovka za obrekljivo žensko, ki se veliko v
tuje reči meša. Tudi glagol o s a v t ä t i (besabbern), ta
;sävta vse o s a v t ä . Ljubljana in drugod,
;sejäneek, čka, m. čebulino seme, da se dobi čebulček (Brutzwiebel,
Saatzwiebel). Izl.
;seklrar, rja, (izg. sčirar) m. kdor sekire in podobno orodje
nasaja, brusi in popravlja. Kropa.
;sekirarščica, e, (izg. sčiraršca) f. kraj, delavnica, kjer sekire
nasajajo, brusijo itd. Kropa.
;sekretovec, vca, m. gnoj iz stranišča (sekreta) Kropa. V Izlakah
s e k r e t o v i n a.
;sevej, adv. seveda, es versteht sich. Izl.
;shüditi, im, v. pf. shudeti, shujšati, abmagern. St. Larnb.,
Cemšenik.
;sitnežka, e, f. sitnica, sitna ženska. Izl.
;skledariea, e, f. prodajavka skled. Izl.
;sklesk, m. psovka leni ženski: sklesk babji, sklesk nemarni. Izl.
;sköv, a, m. ropna ptica, ki piščance jemlje. Dobr. Hühnerhabicht.
— soköt (s-bköl)??"
;skrivejen, jna, adj. skriven, geheim: miklavževina je skrivejna
reč. Izl.
;slašček, čka, m. kdor se vedno sladka ali prilizuje, der
Süßler, Süßling; reko tudi samo: ta s l a š č ( = sladki)
Dobr.
;smehoväti se, ujem se, v. impf, smejati se komu: kaj se
mi smehuješ? Št. Lamb. Zasmehovati = verspotten,
;smetilka, e, f. smetiščnica, smetitnica, der Kehrichttrog. Dobr.
;smetniea, e, (izg. smeti>nca) f. smetiščnica. Ljubno pri Podnartu.
;smrekovee, vca, m. med, ki ga čebele nabero na smrekah. Izl.
;smrekoviea, f. die Balsamine, impatiens balsamina. Menda,
ker ima smrečici podobno rast. Pravijo jim tudi f r a n -
č i š k e. Izl.
;smrklja, e, f. smrkavec, Sacktuch, usekovavka, Schneuztuch.
Dobr.
;smrt, i, f. črn križ, na katerem je naslikana mrtvaška glava,
in ki ga nosijo pred pogrebom. Dobr.
;solica, e, f. solnfca, šolnik, Salzfass. Ljubljana.
;srebrnjäkelj, kija, keljna m. srebrn ali zlat sklepanec (pas),
kakor so jih nekdaj ženske imele okolo pasu. Tudi
s r e b r n j ä k . Dobr.
;stläeenec, nca, m. tlačej, mečkač, ein säumiger Mensch. Izl.
;stöl, m. porezitni stol = slamoreznica. Dobr.
;stoženj, nja, m. der Pfeiler der Getreideharfe. Dobr.
;stroeina, e, f. (nav. plur. stročine) ružine, suho oplodje pri
plodu metuljnic. Izl.
;šaft, adv. schwerlich: šaft bo kaj ž njo, ker ima vročinsko
bolezen. Izl.
;šaglaneek, čka, m. svederček, žebnik (der Nagelbohrer).
Takemu svedercu pravijo tudi u b o ž č e k, ker je majhen
ali boren. Izl.
;šeetinovec, vca, m. drevesni štor. der Baumstumpf. Izl. Posekano
drevo razžagajo na več »rkelj«; oni del, ki je
najdebeljši ter se je držal ščetinovca, je odžagan na
ščetini. Izl.
;škafniea, e, f. deske ali stojalo v kuhinji, da škafe nanje postavljajo.
V St. Got. je to k e b l f š č e (izg. kebliše).
Schafflstellage.
;šmarni, adj. šmarni pajek = križavec, epeira diadema.
Št. Got.
;šnek, a, m. otročji zob; otrok ima že šneke. — Kadar mati
otroku zob izdere, ga vrže na peč in reče: »V kot za
peč, k mački leč, drug mora pa železen zrast'«. Izl.
;španovar, rja, m. kdor je z drugim v španoviji, der Compagnon.
Izl.
;täberhar, rja, m. kdor v taberh hodi ali v taberh dela. Tagwerker.
Dobr. Izl. V Izlakah pravijo tudi t a b e r š n i k,
ženski pa t a b e r h ar i ca. Osebe, ki imajo le za negotov
Vrstica 956 ⟶ 955:
rabi v tako zaničljivem pomenu, kakor v Ljubljani o
postopačih.
;tädej, adv. tedaj, t ä d e j pa t ä d e j , tu pa tam; voda je tädej
pa tädej tekla, dann und wann. Izl.
;tišje, n. zatišje, ein windsicherer Ort: hiša j e v tišji. Izl.
;tkäj, t k i i j , adv. toliko, soviel. Dobr. Z istim pomenom rabijo
tudi k ä j , k üj.
;tö, adv. = tu, hier. Krog Izlak se »o« za »u« čuje še v
mnogih besedah n. pr. očitelj = učitelj. Posebnost je
v Izl. osč (vse), osi (vsi), oroče (vroče), oročlna (vročina).
;tolminee, nca, m. tolminski nož, kakršne izdelujejo na Tolminskem;
;t o l m i n č e k , čka, m. nožek te vrste. Gor.
;trčka, e, f. udarec, katerega dobi otrok na glavo, ako se
kam zadene ali trči. Izl.
;treskovee, vca, m. kisel mošt iz sadja. Ljubno pri Podnartu.
;tukšen, šna, adj. tolikšen, so groß; tako tudi k u k š e n =
kolikšen. Izl.
;val, a, ovi, m. gruča zavaljenega snega: otroci delajo o
južnem snegu valove tako, da kepo valijo dalje v. gručo,
dokler zmorejo. Dobr.
;valček, (izg. vawcek, cka), m. valič, lesen valjec, na katerega
nasloni kuharica burklje, da postavi večji lonec v peč.
Rabijo ga tudi fantje v igri ali stavi »šivanko na vawcku
Vrstica 981 ⟶ 980:
malokomu posreči. Tudi debelo dete primerjajo valčku.
Št. Got.
;valjüh, a, m. valiž, zavaljenec, ein dicker Mensch. Izl.
;važevina, e, f. važe, die Rasenstücke. Izl.
;večerja, e, f. suha večerja = suha južina, phalangium opilio.
Št. Got.
;vedenga, e, f. vednost, vedengo dobiti od gosposke. Izl.
Tvorba z nemško končnico kakor p-itoženga, vezenga.
;vejtovniea, (izg. vejtov^nca), e, f. velnik, vetrnica, Getreideschwinge.
Izl.
;ven, adv. (hinaus): dolven, dorthinunter; gorven, dorthinauf;
če ven = tj e ven, tlečeven = tuletjeven, čedolven, čegorven.
»Ven« je navadno poudarjen. — »ven-ven priti« = na
nič priti. Kropa. V Izl. (šaljivo rekajo): »kdor s fajfami
in urami baranta (menjuje), čisto ven-ven pride.«
;verica, e, (izg. verca), f. veverica. Izl.
;veterpuh, a, m. 1. večja priprava ali vetrilo za čiščenje in
urejevanje temperature v Zagorskem premogovniku.
Podoben je vejtovnici. Kdor to vetrilo goni, je v e t e r -
puhar. 2. veternica, Klappfächer. Izl.
;viseti, im, v. impf, vreme visi, rekše ni se zanesti, da ostane
lepo. Dobr. Prim. previseti pri Plet. (289.)
;vivček, čka, m. 1. nadzornik nad oddelkom delavcev ali
premogokopov v Zagorju ob Savi. Včasih pravijo tudi
načelniku pri kakem drugem delu »vivček«; v Izl. je
otrok, ki vedno rad tiči v kuhinji »kuhinjski vivček«.
2. fajfica tobakarska z zavito cevjo. Izl.
;voditi, im, v. impf, živino pred plugom. Dobr. Tukaj navadno
rabijo ta glagol samo za ta pomen, in če mi
kdo pravi »danes sem moral voditi«, moram takoj
razumeti, kaj in kje.
;vösrana-jeriea, f. smrdokavra, upupa epops. Št. Got. V Št. Got.
in v okolici naglašajo vosran (ne: usran).
;vpeljävka, e, f. ženska, ki otročnico (vpeljevanko) v cerkev
spremlja. V Izl. ima to čast krstna botra,
;vzhöditi, (nav. shoditi), vzhodim, v. pf. vzhajati: kruh shodi
= vzhaja, brinjeve jagode, hruške i. t. d. morajo biti
shöjene (aufgähren), predno se iz njih žganje kuha. Izl.
;zä, praep. c. gen. bis zu: za soseda —• do soseda, za Krope
— do Kr., za krvi so se stepli — do krvi . . ., za takrat
— do t., i. t. d. Dobr. — z a p o l n i t i , im, v. pf. dopolniti.
Vrstica 1.025 ⟶ 1.024:
i. dr. z a p o l d n e = dopoldne, kar ima tudi Prešeren
v pesmi »Judovsko dekle«.
;zactrstiti, im, v. pf. zapoditi koga: kmalu bi mačka psa zadrstila.
Dobr. — z a d r s t i t i se v koga ali za kom, zapoditi
se, zagnati se za njim. Dobr.
;zafätiti, im, v. pf. zalučiti, zahititi kamen i. t. d. Št. Got.
;zagämanec, nca, m. zagaman, maloumen človevk.. Gorenjsko.
;zamaševati, evam, ujem (izg. zamašvati) v. pf. V St. Lambertu
in okolici proti Štajerski meji, je razširjena vraža, češ,
da more duhovnik onega, ki se mu je zameril s sv.
Vrstica 1.101 ⟶ 1.100:
za najbolj varno velja, da se k takemu duhovniku več
v cerkev ne hodi. Tudi duhovnik lahko koga zamoli. Izl.
;zamušek, ška, m. zamašek, der Pfropf. Dobr.
;zamtišniea, e, f. luknja ali okno pri vignjici. Kropa.
;zapadljivec, vca, m. zapaden sneg, ki na debelo zapade in
obleži; z a p a d l j i v sneg. Izl.
;zašpanati, am, v. pf. zarubiti: prišli so mu kravo š p a n at
(rubit). Dobr.
;zdravišeniea, e, (izg. zdravišenca) f. bolniščnica, zdravilnica,
;zdravišče. Heilanstalt. Izraz ni splošno v rabi, ker na
deželi sploh ni takih zavodov, a ko sem govoril z nekim
Izlačanom o pasji steklini, katero le v največjih
Vrstica 1.114 ⟶ 1.113:
rekel: »torej samo tam so take zdravišnice«. Izraz mi je
ugajal, zato sem si ga zapomnil,
;zeleneina, e, (izg. zelenčna) f. neko na Dobravi dozdaj najbolj
cenjeno jabolko,
;zglavje, n. zglavnik, panjač der Brand bock. Izl.
;zlatovina, e, f. zlatenfna, zlatnina, Goldgeschmeide. Izl.
;zmesti se, zmetem se (izg. zmedem se) v. pf. uravnati se:
šli bomo k sodišču, da se bomo zmedli t. j. dogovorili
in spravili stvar v red. Dobr.
;žamanje, ja, n. odpadki »požamanih« desek Bretträhmling.
Rabijo jih n. pr. namesto prekelj kot natič za fižol.
Take late imenujejo tudi ž a m a n k e . Dobr. Izl.
;železnikar, rja, m. železničar, Eisenbahnarbeiter. Dobr.
;ženinw.a, m. rumenkasta rastlina n. pr. fižol, krompir, na
" kateri se vidi pojav neke rastlinske bolezni. Nje vzrok
je zlasti pomanjkanje železa. Bolj belkasti taki rastlini,
Vrstica 1.132 ⟶ 1.131:
dalje in celo cveto. Št. Got. Prim. J. Šubic: Rastlinske
bolezni v Lj. Zv. 1887, 428.
;žganeevka, e, f. žgančnica, voda na kteri se žganci kuhajo.
Izl.
;žilica, e, f. nav. pl. žilice: to so razni črni, rujavi, zelenkasti,
toda majhni, 1 do 2 cm dolgi hrošči brzci (carabidae).
Največja žilica je bakrenasti krešič (car. cancellatus).
Št. Got.
;žnidar, rja, m. pedičeva gosenica, pednjač (geometra). Ce
kdo tako gosenico na kom vidi, mu pravi: »Ti že
;žnidar obleko meri, boš kmalu novo imel«. Št. Gut.
;žvarovina, e, f. slabo, trdo meso. Kropa.
;žvegel, gla (izg. žvegu) m. vozel na biču, da bič čvrsteje
poka.
;žvele, žvel, f. pl. deske in prostor na podu ali svinjaku,
kjer kokoši prenočujejo. Lisica je prišla clo na žvele
po kokoši. Dobr.
 
==2. Recila in reki.==
Bele muhe frkajo, črne muhe crkajo. (V jeseni, ko
snežinke naletavajo, in hišne muhe poginjajo.) Št. Got.
Brihten (živahen) otrok kakor zolj. Jelša (Šmartno pri
Litiji).
 
Če je na Sv. Kumu na sv. Neže dan (21. jan.) veliko
ženic, je potlej veliko rženih kopic. (Ako je takrat lepo
Vrstica 1.162 ⟶ 1.163:
@e se pri Zagorju svetli, se (ta) leni veseli. (Ker nastane
grdo vreme, tedaj za lenuha delopust). Izl.
 
Če je pustna za pečjo, je vel'ka pod steno, (če pade
o pustni nedelji sneg, da treba za pečjo biti, je pa potem
veliko nedeljo gorko vreme, da se lahko greješ pred hišo.) Izl.
 
Čvrst, bister kakor ris. Sicer tu ni risov, vendar je
sedanjemu rodu to kaj navadna primera, celo močno žensko
primerjajo risu. Sliši se pa tudi »močan kakor rusa. Izl.
 
Denarja kakor praprotja (veliko). Št. Got.
 
Drži se grdo, kakor bi ga s kolom tiščal. Št. Lamb.
 
Gorko je šlo naprej. (Takoj se je razvedelo, kar je
bilo zaupno povedano.) St. Lamb.
 
Hodi kakor podgrömasta kokoš. Izl. V Izl. in na Dobr.
privežejo taki kuri škrlatast trak na nogo.
 
Jaga (lov) je spredaj in zadaj naga. Dobr. Plet. II. 587.
ima po Cafu: Kmet na strelu, polje v plevelu.
 
Kakor veja biti. (Kakor veha, t. j. biti neznačajen). Izl.
 
Kar si kdo oprti, nosil bo do smrti. (Pravijo onim, ki
stopijo v sv. zakon). Notranjsko.
 
Kjer baba gospodari, volk mesari.
 
Kjer je veliko ubit', je malo užit. čuje se tudi bolj
jasno »Kjer je veliko tepeža, je malo užitka.« (Tako odgovarjajo
stariši, ki svojih otrok ne tepo). Izl.
 
Kraj koga biti: ne bo ga še kmalu kraj. Št. Got.
 
Lahek kakor sova. Izl.
 
Ljudi kakor zoljev ali »kar trdo«. Izl.
 
Malha se mu ne bo pogrela. (Ne bo se mu dobro godilo).
Št. Lamb.
 
Mož je glava, žena pa tava. Dobr.
 
Na čast komu iti: to mu (ji)vgre na čast. (Počastiti
koga s častnimi, vljudnimi izrazi) St. Got.
 
Na čep (ali na -čop) iti, biti ali priti. (Biti pri otvoritvi
gostilnice). Izl.
 
Na kljub komu biti. (Kljubovati komu). Izl.
 
Na pičlo biti. (Občutljiv za vsako hrano ali vreme). Dobr.
 
Nauk je zmirom na svetu, (človek se vsak dan kaj
nauči). Izl
 
Nobene zime ni še volk snedel, tudi letošnje ne bo.
Dobr. Zima in graščina ne prizanašata kmetu. (Slovenec 1890,
št. 58).
 
On ni iz zadnje moke. (Ni neumen človek). Št. Lamb.
 
Pijan kakor božja mavra. Št. Got. Primera je od narodovega
naziranja, da mavra (mavrica) vodo pije, kakor vidiš
pri Navratilu v Let. 1894, 138.
 
Po pasje koga spoditi. (Vrata mu pokazati). Št. Got.
 
Po širokem videti, (schöne Aussicht vom Berge haben). Izl.
 
Požrten na čast, kakor maček na mast. (Pravijo onemu,
ki zahteva preveč vljudnosti od priprostega človeka). Št. Lamb.
 
Prevelika sila in prevelika prijetnost ne trpi dolgo,
t. j. srednja najdalje. Dobr.
 
Resnico je godla (starka), vendar so ji gosli na glavi
razbili. Dobr.
 
Sit kakor pri birmi. Dobr.
 
Siten kakor čmerika. Izl.
 
Sive lase imeti kakor kodelja. Št. Got.
 
Star mož vina kupi, mlad pa palico da. (Pravi mlada
žena, ki ima starega moža). Izl. Beim Alten ist man gut
Vrstica 1.221 ⟶ 1.255:
öt. Jurijska luža (deževje v aprilu) in kresna suša (v
juniju) naredi dobro letino. Izl.
 
Tat ima svojo pravico, če ga držiš, ga šele lahko sodiš.
(O sumljivem tatu). Izl.
 
Tiščali so v njega kakor ptiči, ki dobijo po dnevu
sovo. Dobr.
 
V Rim gre žena. (Pogačo bo jedla, pride na porod).
Dobr. Izl.
 
Vikajo me že preveč. (Postaral sem se že; v mladosti
se ljudje posebno^ na kmetih med seboj le tičejo ter se
branijo vikanja). Št. Lamb.
 
Vpil je od bolečin, kakor ptič v precepu. Izl.
 
Vpije kakor grešna duša. Št. Got.
 
Vsak cigan svojo sol hvali. (Vsaka lisica svoj rep
hvali). Št, Got.
 
Za norca kaj reči. (V norcih kaj reči, im Scherze). Izl.
 
Za teleta se pravdati, pa kravo pripravdati. (Pri tožbi
mnogo večji dobiček doseči, nego si pričakoval). Dobr.
 
Zmeraj sedi doma, kakor trotje pri čebelah. Dobr.
 
Zidan čas imeti, (čas prodajati, biti brez dela). Dobr.
 
Žre kakor bi s tlake prišel (izg. paršu). Izl.
 
==3. Uganke.1)==
čepi, pa reži in črne mustače moli. (Mesteje). Tudi
V. Vodnik ve uganko za mesteje (isteje) in M. Valjavec:
čepa čepi, reža reži, črne čube kaže (Lj. Zv. 1893, 567).
 
Lesena koklja železna piščeta vodi. (Brana). Isto: Mati
lesena, otroci pa železni. (Koledar druž. sv. Moh. 1894, 111).
 
Les na les, pa prt vmes, na sredi bajer stoji, in okoli
njega kavke letajo. (Miza, skleda z jedjo in žlice).
 
Nima nog in ni riba, pa vendar v hlačah miga, al ne
vsakemu. (Žepna ura, kdor jo ima). Isto: Biba biba, gospodu
. v brgešah (hlačah) miga. (Erjavec v Let. 1882/83, 325).
 
Ovce so lepe, pastir je lep; tat pa še lepši, ki je vse
to ukradel. (Zvezde, mesec; solnce, ki jih z dnevom vzame).
 
Pri nas imamo deklico, ki v hišo prileti in čez vsa
okna naenkrat pogleda. (Luč). Izgovarjajo pärnas, pärvas,
Vrstica 1.259 ⟶ 1.311:
Ki pčr nas rastejo In vince dajejo.« Prim. Dr. M. Murko v
Let. 1891, 18.
 
Pri nas imamo sod, v katerem je dvoje sorte vino,
pa nobenega obroča gori. (Jajce).
 
Pri nas imamo volka (Ochslein), ki je brez kože, ko
gre v hlev, a v koži, ko pride iz hleva. (Kruh iz peči).
 
Pri nas imamo voleka, katerega za rep obdržiš, če ga
čez streho zaženeš. (Klopčič niti).
 
Pri nas imamo eno zvir (zver), ki teče kot hudfr, ima
nemške mustčiče, hrvaške zobe. (Hišna ura z verižicami).
 
Skleda masti se po celem svetu spusti. (Solnce). Erjavec
v Let. 1882/83, 329: Skleda soli, Po vsem svetu se razleti.
 
V planini posekano, v stali rojeno, na tnali (izg. knala,
knalovina) obdelano, v hišo prineseno, pa za uh tepeno. (Sito).
 
Železna kuzla po leseni dolini laja. (Strgulja v kadunji
za kruh).
 
') Sledeče uganke so iz Št. Gotharda, kjer jih zastavljajo posebno
dan pred poroko, kadar po nevesto pridejo. V hiši zapro vrata in potem