Narodni izrazi: Razlika med redakcijama

Kratice so umevne:

*D. i. Sv. = Dom in Svet.

*izg. = izgovarjajo.

*Izl. = Št. Jurij (Podšentjúr) pri Izlakah pri Zagorju ob Savi.

;besedieiti se, im se, v. imf. besedovati se, einen Wortstreit

haben: dolgo uro se je besedičil z gospodom. St. Larnb.

Prim. bezgavka bzikati (spritzen).

;bezljäe, a, m. vol, ki rad bezlja in skače. hI.

nekatere celo nadomestuje pri delu. Povedati vedo še

več takih reči o njem. Izl.

,Jalova boganica' (Dobr.) — prazna oljka brez olepšav

(jabolk, pomaranč). Izgovarjajo bogdrica, v Kropi pa bogaimca

bratec. Vrhnika.

;b r a t r ä n, a, m. bratranec, stričev ali ujčev sin.^ZzZ.

šerpa, die Schärpe,

eementariea, e (izg. cmentarca), f. kapnica, vodnjak iz cementa

;c i j ä z i t i , v. impf, vlačiti. Na Dobravi je vdova in dobro

znana potovka, kateri pravijo cijdza (cjdza). Hišno ime je

drvolom je. Pridevnik d r v o l o m a s t . Št. Got.

;duša, e, f. ročne žage srednja opora, ki je vzporedna z

;düzla, e, f. malopridna ženska, ki moškim pomižkuje ter

;drža, die Schlampe (Plet. 181.)

;dvorlna, e, f. ograja poleg svinjaka, da se pri snaženju

jih no ustrahuje. Tudi: nagnjen, poželjiv na kaj: gvävten

na denar, na delo (kdor rad in celo brez potrebe preveč

moral od näs = das macht das (schlechte) Gerede der

Leute; tak glävt čez koga poganjati, das Gelaut. —?

;golobiičnik, m. der Kahlkopf, hl.

;gombtilja, e, f. debela kepa prsti na njivi. Št. Got.

cedra »gorjuško delo«. »Gorjuše« je vas v Bohinju,

;grebenät, adj. gabrnat, grapav, rauh, uneben, runzelig. Izl.

;most, a, m. nasip pred podom, da se lahko voz nanj zapelje.

Po Gorenjskem so podi vzdignjeni, (spodaj je hlev),

;motikar, rja, m. premogokop, knap. Izl. Ime je od njihovega

orodja t. j. motike ali rovnice.

vrhačevina (Gipfelholz),

;nastrašno, adv. strašansko, außerordentlich: nastrašno je

tolči, vpiti, razbijati,

;niköli-nikäkor, (izg. nkul-nkaker), adv. nie und niemals,

Take deske n. pr. niso pripravne za zabijanje oprave,

ker so po jedni strani preveč grčave in vzboknjene.

;obleči se, ležem se, v. pf. Wohlbehagen: o jedilih y izreku

»kar se komu prileže, se tudi obleže«. Včasihl čfevLk :f

;pregräjati, am, v. pf. do pristude grajati, omrziti: polhovo

meso je v naši družini pregrajano, da ga nobeden več

;prenesti se, nesem se, v. pf. končati se z nesenjem: kokoš

se prenese, če prevelika jajca in prepogosto nese. Dobr.