Narodni izrazi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mhladnik (pogovor | prispevki)
Mhladnik (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 354:
;gčžiea: ali gožnica (izg. gožca, goženca) f. Aesculapschlange,
coluber Aesculapii. Radeče pri Zid. mostu, Št. Got.
;häea,: e, f. kokoš s kosmatimi nogami. V rabi je še häc
a s t : kako je kokoš häcasta, in h a c ä t i : vb. impf,
;h a cä kakor kokoš. Izl. J. Barle omenja gdcati, gdcman,
petelin kosmatih nog (Let. 1893, 47). Plet. pozna hacäti
schwerfällig einhergehen,
;hribäv :ali vhribäven, adj. trpežen toda ne ličen; navadno
o kmetskih črevljih: kako hribäve (vhribävne) ali nerodne
črevlje ji je naredil. Izl.
;indijänariea,: e, f. (izg. indijänarca) Indianergeschichte,
;irhanice, :(izg. frhance), f. pl. irhaste hlače, irhače, irhice,
irhnice. Dobr.
;Izbegati,: am (nav. zbegati) v. pf. verstimmen, razglasiti godalo;
izbegane citre — razglašene citre. Dobr. i z b e g a t i
se, glavo izgubiti; prej je bil moder, a zdaj se je izbegal
(je postal neroden in zanemarja svoje dolžnosti).
Dobr.
;izeehäti,: am, (izg. sčehati) v. pf. razčehniti, razčesniti. Izl.
izneiimovati, vam, (izg. zneümvati), v. pf. ob um priti: mati
so skoraj izneümovali, ko so prišli Francozje. Št. Got.
Tudi i z n e i i m o v a t i k o g a , ob um spraviti: kmalu
bi ga izneümoval, da bi šel v Ameriko. Izl.
;jestroleh,: leha, m. ilovnat tlak, der Estrich. Št. Lamb., Dobr.
;kačovedina,: e, f. coli, lezerčina, razna kačja zalega: letos
je mnogo kačovedine. Izl.
;kär,: adv.: kar tako, gleich so; kar tje, (kar če) = naravnost;
na pr. šla bi na goro, ko bi bilo kar če = brez
ovinkov in dolgih potov. Dobr.
;kaša,: f. slamnik, Strohhut. Št. Got., Št. Janž na Dolenjskem.
Ta izraz bi bil nekaj tacega, kakor Ljubljančanom
šota za mehek klobuk in goljuf za »Vorhemd«,
;katönika,: e, (izg. katönka), f. potönika. Dobr. »K« je mesto »p«,
;kita,: e, f. pleten (šibičen) obroč ob dnu jerbasa. Dobr.
;klenet,: a, m. klarinet. Izl.
;klešemaniea,: e, (izg. klešmanca) f. rogačeva (kleščmanova)
samica, lucanus cervus. Dobr.
;knapovščina,: e, f. coli, die Bergknappen. Zagorje ob Savi.
;kobiliear,: rja, m. škripec, gryllus domesticus. St. Got.
;kolekttirovec, :vca, m. berač, pobirač kolekture. Izl. v
;költrovka,: f. večja šivanka za šivanje koltrov, Izl. V St. Got.
navadno pravijo k ö l t r n i c a , pri Plet. Heftnadel,
;konöprovee,: vca, m. hrast z vzkipki (ježicami). Knoppereiche.
Izl. V Izl. rabijo za hrastov vzkipek besedo k on
ö p e r (Knoppern), jezice so jim pa bodljivo kostanjevo
oplodje.
;kopalnica,: e, (izg. köpawnca), f. kotla ali prostor za kopanje,
Badestelle. Izl. Görke kopalnice so bile pri Izl. že
predno so se ustanovile in uredile prave toplice »Gallenegg
«. Lesene kopalnice imajo v Toplicah pri Zagorju,
;kopülja,: e, f. der Mistbacken. Dobr.
;koptiljiea,: e, f. die Jäthacke: na jedno stran ima dva ali
več železnih zob, na drugo stran podobo motičice; plevica
z jedno roko drži kopuljico in koplje, a z drugo
pobira plevel. Dobr. Drugod n. pr. na Dolenjskem so
kopuljice (pralice) drugačne,
;koreninica,: e, f. Št. Janževa koreninica = sladka k. (polypödium
vulgare) Št. Got.
;korenövec,: ovca, m. korenjevo natje, Möhrenkräutig. Repinemu
natju pa pravijo z e l i š č e . Izl.
;kosmat,: adj. behaart. Izl. Plet. ima samo kosmat. Na tem
mestu podam iz Izlaške govorice nekaj besed, katerih
naglas ni na onem Zlogu, kakor ga ima Plet. Bezati,
Vrstica 454:
posebno vulgo ž e p a n in špan v Izl. in St. Got.):
župan (Gemeindevorsteher),
;kostljivec,: vca, m. ime suhemu, toda v kosteh močnemu
človeku. Kropa.
;koš,: m. fižol in druge ovijalke narede koše, ako jim
zmanjka opore in se morajo končno med sabo prepletati.
Dobr.
;közika,: e, f. dem. od köza (die Ziege), toda v božavnem pomenu.
Izl. Izg. kojzlta, kakor nadalje tudi izgovarjajo
Bojšč: Božič, bojšček: ubošček, bujnkati: bunkati, dojns:
danes, kujžk: kužek, nojšč: nožič, pujška: punčka (die
Puppe) i. t. d.
;koztiljee,: ijca, m. kožica, kozülja, orehovo jedrce. Dobr.
;kratkomevljast,: adj. kdor nima velikih ust: kratkomevljasta
ženska; tudi k r a t k o m e v l j e ž . Izl. (opp. dolgogobčen).
;kräviea,: e, f. orehovo jedrce. Kropa.
;krävnjica,: e, f. die Kuhhaut. Izl.
;krempelje: krempeljci = lisičji parkeljci (clavaria flava). Dobr.,
v Št. Got. pa m e d v e d j e t a č i c e,
;krivenda, :e, f. krivenča, Krüppelbaum; krivemu lesu. pa
reko, da je k r i v e n d a s t = krivenčast. Izl.
;križnik, :a, m. križevnik, kos belega blaga, katerega daruje
krstna botra in dene k otroku pri krstu. Iz križnika
narede otroku prvo srajčico. Ako otrok zboli, takoj narede
Vrstica 480:
tega blaga ne porabil, ga ne smejo drugemu dati, večidel
ga denejo v rakev. Izl.
;kröea, :e, f. močnejša motika, die Haue. Rabijo jo posebno
delavci v premogovniku in cestarji; navadno ima še na
nasprotno stran železen podaljšek uho za razbijanje
kamenja. Izl.
;kršeitev, :tve, f. odkupnina, obstoječa v pijači, katero mora
delavec pri nastopu službe drugim delavcem plačati.
Tedaj kakor med fanti fantovščina. Zagorje ob Savi. Govore
kršitev; podlaga je krstiti.
;kündrati se,: v. impf, kujati se, schmollen. Govore tudi
k o n t r a t i se, k o n t r a v e c ( = kujavec). Izl.
;kiišearček, :čka, m. (izg. kiišarčk), kleščice za upogibanje in
sukanje svila ali žice. Drahtzange, Biegzange. Izl.
;lanlšenica, :e, f. nebina, aster chinensis. Izl.
;lapuh, :a m. potepuh, Vagabund. Buzarönski lapuh. Izl.
;lätovec,: vca, m. iz lat ali nerabnih desek nasekana drva za
kurjavo. Dobr.
;le, :conj. vendar, vendar-le, doch, dennoch: pa g a j e le užugal,
pa je le zmagal,
;lend,: adv. = le-ondi in l e n k = le-onkaj. Izl.
;lenuh,: m. ročna knjižica priprostih kramarjev za kupčijsko
računanje, takozvani »Hitri računar«. Izl. Raitknecht
oder Rechenknecht,
;letam, :adv. neulich, letam enkrat je prišel — (neulich einmal)
letam (oni dan) je umrl. Izl.
;letnik, :a, m. kdor gre samo enkrat v letu k spovedi in
sv. obhajilu. Izl.
;level,: a, m. die Wasserwage. Dobr. Pravijo tudi le v e r;
libello (livel, nivel) Setzwage Diez Et. Wtb. d. rom. Spr.
(4. Ausg. 193).
;leverica,: e, (izg. leverca in leberca) f. lever, der Heber. Izl.
;ličkanje, :n. odpadki pri oblanju lesa. Št. Lamb., Dobr.
;locenček, :čka, m. majhen löcen, ukrivljena paličica, 1 ö c e n je
tudi upognjen držaj pri zabijaču ali övnu (Pfahlramme)
Izl.
;löter,: tra, m. najslabše predivo, ki se porabi k večjemu za
vreče. Z lotrom ali pa s svileno nitjo prevezujejo bradavice
na roki, da bi jih odpravili (Glej J. Navratil
Let. 1896, 37) Št. Got.
;maček, :čka, m. kaveljčasti cvetni košek repinca (lappa vulgaris):
poredni otroci so metali mačka na beračevo
obleko. Dobr.
;mäjhenkrat,: adv. malokrat, redkokrat, selten. Govore tudi
m a j h e n k r ä t o v , m a j h e n k ä t o v . — Kät = krät
(das Mal); k ä t o v , h k ä t o v = krätov, večkrat, mehrmals
n. pr. kätov (ali hkätov) so prašali po njem, kaj
kätov ali kolkätov je pravil. Dobr.
;maliska,: e, f. ime koze, ki ima liso; pravijo pa tudi taki
marogasti kozi m a r o ž k a . Št. Got.
;marjänica,: e, f. kocka (der Würfel) in igra ž njo, da moraš
ugibati pike ali številke na njej: marjanico metati. Izl.
marsikjeden, (izg. marskeden, marskjen) pron. adj. marsikdo
manch einer, so mancher,
;märtin,: a, m. jed iz surovega masla in turščične moke,
podobna mdselniku. Gorenjske planine blizu Dobr.
;martovänje,: nja (izg. mertvänje) n. = martfnovanje. Izl.
;martoväti, :ujem (izg. mertväti) v. impf, martfnovati. Izl.
Sicer se sliši po Kranjskem m a r t i n o v ä t i , m a r t i -
n o v ä n j e . Na Pohorju pravijo »kakoršen je Martovšek,
Vrstica 542:
namreč listopad. Tako poroča Slovenski Gospodar 1877,
96. V Plet. najdeš samo martinščak.
;mastniea, :e, f. mastna zemlja, fetter Boden. Izl.
;meeäva, :e, t. mehek in obdelovaten, a ne skalnat svet. Izl.
meh, m. osji meh, osi'r, Wespennest. Št. Got.
;meketäti,: v. impf, o sovinem vpitju. Sova na štiri načine
vpije: uka, skovika, meketa, ujeda in sicer: uuu, skovik
skovik, meee meee, te ujem te ujem. Ge pri voglu hiše
Vrstica 551:
človek, pogine kaka domača žival. Št. Got. Prim. (Let.
1894, 141).
;mekovniea,: f. bekovica, šiba meke ali beke. Št. Got.
;menčevka, :e, f. mencela, Hirsetreterin. Izl.
;mesti se,: metem se (izg. medem se), v. impf, pečati se,
opravek imeti s kako rečjo: medli smo se ves dan
okolo vodnjaka (t. j. popravljali smo ga), medel se je
dolgo z vezanjem razdejane knjige. Dobr.
;meževnica,: e, f. deževnica, lumbricus terrestris. Izl.
;miklavževina,: e, f. (izg. moklavževna) različni darovi o
Miklavžovem. Dobr., Izl. .
;miklavževka, :e, f. šiba, katero dobe otroci o sv. Miklavžu
mesto ali poleg drugih darov. Gorenjsko.
;mišica, :(izg. mišca) f. mišjica, mišnica, Mäusegift, arzenik.
Nekateri dajejo mišico konjem, da so bolj čvrsti. Zraven
verujejo, da jo mora konjar tudi sam vživati, sicer bi
Vrstica 568:
A človeku, ki mišico vživa, ne pomaga v bolezni nobeno
zdravilo. Izl.
;mladica, :e, f. prva pomladanska trava. Ta ozeleni travnike
po prvem pomladanskem deževju, zato pravijo: »pomladni
dež mladico seje.« Izl.
;mokosevee,: vca, m. postolka, Thurmfalke, die Wiegweihe.
Velijo mu zato tako, ker v zraku trese s perutnicama,
kakor bi moko sejal. hI.
;mom, :adv., praep. = mera, memo, mimo. Izl.
;most, :a, m. nasip pred podom, da se lahko voz nanj zapelje.
Po Gorenjskem so podi vzdignjeni, (spodaj je hlev),
torej je tak most potreben. Dobr.
;motikar, :rja, m. premogokop, knap. Izl. Ime je od njihovega
orodja t. j. motike ali rovnice.
;mračen, :čna, adj. človek je mr., ko pride iz mraka v hišo.
To neki škoduje otrokom, ki še niso tri mesece stari,
tako da potem vso noč ne mirujejo. V Izl. sem videl
Vrstica 588:
otroka odnese na blazinico, ne da bi se ozrla na trske
nazaj. Trske se morajo potem vreči v ogenj,
;mrtev, :adj. mrtev jez = jez, ki ni več v rabi, ker voda
drugod teče. Kropa.
;muljävka, :e, f. koza, katera rada muli in se ne spenja
izbirčno po drevju. Št. Got.
;nagänjati, :am, v. impf. = nagajati, ärgern, belästigen.
Nosnik n se čuje v tem glagolu soseb od Trojan do
Zagorja ob Savi. Tam tudi slišiš uganjati = ugajati,
genehm sein.
;nagležen, :žna, m. priprava iz jekla za narejanje neke vrste
podkovnih žrebljev; t. j. na kačko prirejena ploča z
luknjicami, v katere devajo žreblje, da jim nabijajo
glave. Kropa. Iz nem. Nageleisen, kakor je nastalo ribešen,
peglezen i. dr.
;nagnöjevina, :e, f. nagnoj in njega les, cytisus laburnum.
Izl. Izraze s končnico ina naglašajo v Izlaški soteski s
prvotnim naglasom, ne na končnici n. pr. bezgovina
Vrstica 607:
hrastovimi, mecesnovina, mekovina = bekovina, prödovina,
vrhačevina (Gipfelholz),
;nastrašno, :adv. strašansko, außerordentlich: nastrašno je
bilo veliko ljudi. Dobr. V Izl. pravijo na strah (furchtbar)
tolči, vpiti, razbijati,
;niköli-nikäkor,: (izg. nkul-nkaker), adv. nie und niemals,
durchaus nicht: nikoli-nikakor ga ne morem k delu
pripraviti. Id. Tudi dr. K. Štrekelj je navel (v Let. 1894,
Vrstica 616:
te zveze pa tu čuješ vselej brez veznika: nkulnlcir,
nkul-nkamor.
;norček, :čka, m. majhna vrtavka, ki se naredi, ako deneš
klinček skozi sredo pogvice (Knopf). Izl. Veča vrtavka,
ki se zavrti z vrvico, se pa v Izl. imenuje volk.
Vrstica 623:
Štajerskem okolo Laškega (Tiiffer) pravijo takim rastlinam
n o r i c e,
;not,: adv. noter, notri, drinnen.
;nötranjek,: njka, m. notranji podplat, Brandsohle. Ljubljana.
;obälten,: tna, adj. obältne (izg. obawtne) deske ali krajniki.
Take deske n. pr. niso pripravne za zabijanje oprave,
ker so po jedni strani preveč grčave in vzboknjene.
Dobr.
;obleči se, :ležem se, v. pf. Wohlbehagen: o jedilih y izreku
»kar se komu prileže, se tudi obleže«. Včasihl čfevLk :f
poželi jedil, ki jih o drugih časih ne mara. Posebno .
Vrstica 641:
— in glej, porojeno dete je imelo na obrazu tri rpdSč^. 1
pike, — znamenje živo zaželjenih črešenj. Kropa, r
;obzvoniti,: im, v. pf. z zvonjenjem čar onevečiti, z zvonjenj^t
panati. Zvonjenju pridevajo (pripisujejo) neko moč "proti
čarovnicam, čarovnice ne sme dan obzvoniti, sicer na
Vrstica 660:
drugi poti, ker se je bal večje nesreče. — Kako »obzvoni«
tatove, glej pri Navratilu v Let. 1894, 171.
;očehavati se,: am se, v. impf, praskati se, čehljati se po
polti. Izl.
;odsliniti, :im, v. pf. znamko ali kolek odsliniti s pisma ali
zavitka, prilepljeno stvar z vodo (slino) odlepiti; — odslinjena
cesta = na pol odtajana cesta, ki je blatna in
polzka. Dobr.
;odtočen, :čna, adj. kar hitro odteka, ima nagel odtok: voda
j e zelo odtočna = ima dosti skoka (ein starkes Gefälle).
St. Lamb.
;odvöriti,: vörim, v. pf. odstraniti zavornico (die Radsperre
aufsperren), nasprotno od zavoriti. Izl. Govore pa tudi
odvräi in zavriti.
;ogör,: a, m. jedilni ostanki pri ženitovanju: navadno prideta
novoporočenca in svatje črez 7 dni po »ogore«. Izl.
;omediti, :im, v. pf. izmehčati sadje, ker je uležano bolj
sladko, abliegen lassen. Dobr.
;omladleen,: a, adj. omläden, verjüngt: pomladi so ljudje
omladičeni t. j. za novo delo sposobni, ker so izpočiti
od zime. Izl. Torej glagol omladičiti (trans.) verjüngen,
;oprskati se,: v. pf. bocken, brunften. Izl.
;osmleden, :ena, (g. tudi osmeleden, osmlejen, osmeden) adj.
bled, suh, upadel: osmeledeno lice. Kropa.
;osnovati, :snujem, v. pf. pričeti pentljo (pri žen. roč. delih):
ta pa še ne zna osnovati pentlje. Izl.
;ovihniti, :em, v. pf. opešati, die Kraft verlieren: starček je
ovlhnil od napornega dela. Izl.
oviti, vijem, v. pf. koga krog sebe = s kom narediti, kar
hočem, da ne bo nič rekel (o boječem, plašnem človeku)
Dobr.
;pajkljäti, :am, v. impf, beuteln, čistiti moko, žito. Izl. Prim.
päjkelj, Beutel oder Beutelsieb. V Izl. pravijo tudi velniku
p a j k e l j . Kdor pa nima pajklja, mora žito samo z
vejačo izvejati.
;päntovec,: vca, m. sveder za vrtanje vezil (pantov) pri strehi,
kjer so pritrjene upiravke (Dachsparren) na sleme. Izl.
;parkljevka,: e, f. parkeljnica, die Klauenseuche. Izl.
;päroven, :vna, adj. sposoben za parjenje (o pticah). St. Janž
na Dolenjskem.
;päseek, :čka, m. otročje obleke pas, ein Gärteichen, päsec.
Dobr.
;peka, :e, f. pt>ka obojäk kake živali, Zwitter. Izl. Značilen je
naglašeni polglasnik v tej besedi. Pravijo pa taki živali
tudi še n o r e c in s p a k a . Št. Got.
;perö, :n. kratek konec vodoravnega droga ali late, ki moli
iz stebra v kozolcu. Izl.
;pesar, :rja, m. neko jabolko rdeče kot pesa. Dobr.
;pesnik,: a, m. krompir znotraj rdečkast kakor pesa. Je podolgast,
jamast, grebenat in slabe vrste. Kuhajo ga za
prašiče. hI.
;pesjänar,: rja, m. rokovnjač, pesoglavec. St. Got. Govore pa
pesjajnar. Glede »ajn« primeri še: äjngelj (ängelj), däjnka
(dänka), šivajnka (šivanka), täjnk (t;lnek),ugajnka (uganka),
Trojäjne (Trojane, Valvasor: insgemein Trojajne genannt),
;pfsanka, :f. ime pisane krave in pisane koze. Št. Got.
pleden, a, part. adj. pretkan, izvejan durchgetrieben. Št. Lcimb.
Iz pleten kakor iz mesti — mčdem premeden = premeten.
;plevka, :e, f. pralica, die Jäthake. Št. Lamb.
;podklöpen, :pna, adj. unter die Bank gehörig: podklopna
cunja = najslabša cunja za snaženje tal, črevljev i. dr.
Tako pravijo pred Veliko nočjo: »Vsaka podklopna
cunja se praznikov veseli, da bo oprana«. Tudi: vrgel
ga je na tla, kakor podklopno cunjo. Izl.
;podrebreen, :čna, adj. bolan pod rebri. Bolezen samo zovejo
p o d r e b r i c e a l i p o d r e b r n i c e (izg. podrebrce, podrebrnce).
Posebno dobe otroci, ako jih prezgodaj po koncu
Vrstica 747:
dr. K. Štrekelj v Let. 1896, 161. Podrebrlcam jednaka
bolezen je zrebrcnost v Pajkovih Črticah str. 258.
;podrepenik, :a, m. podrepnik, vsiljivec in ovaduh; ženska s
tako lastnostjo je pa p o d r e p n i č a . Izl.
;podröenica, :e, f. otročja pleničica, ki je za ovitek pod roke.
Dobr. V Izl. tudi p o d r o č k a.
;pofätiti, :pofieiti, pofötati, v. pf. poftiliti, schnipsen. Izl.
;poleneek, :čka, m. polence, das Scheitchen. Dobr.
;pomivavka,: e, f. pomivača, Abwaschfetzen,
;poprtnik, :a, m. božičnik, kruh, ki ga peko iz boljše moke
dan pred sv. 3 kralji. Speko pa 2 poprtnika, velicega
in malega. Večjega režejo o sv. 3 kraljih, manjšega pa
Vrstica 768:
župnik sipling (— poprtnik) iz sip —sieb, ein siebgrosses
Brot. Glej J. Navratil v Let. 1885, 167.
;porüneelj, :clja, m. perüncelj, poriingelj. Izl.
;pošantati se,: am se, v. pf. potreti se: ura se nam je pošantala.
Izl.
;potieiti, :opotieiti, poviti v potico boljše reči, na pr. rozine,
orehe. Izl. Vse kar se v ta namen rabi je p o t i č e n je
ali o p o ti č e n j e. Izl.
;potorišee, :(izg. tudi potrlše), n. toporišče, Axtstiel. Izl.
;potrebušnina,: e, f. trebušna slanina, podtrebušina. Zidan
most pri Radečah.
;povej,: imperativ ad povedati. Na Dobravi se sliši okrajšana
oblika: pov mu (sage ihm), povte mu, in namesto zapovej,
dopovej: »pa mu zapöv (befiehl), dopdv, če mu moreš,
;povödovje,: ja (izg. povuduje) n. povodje, kar po vodi priplava,
Treibholz. Izl.
;pozämati, :am, v. pf. deskam rob obžagati. Po več neporobljenih
desek denejo vkup na vodno žago, da žamanke
odpadejo. Dobr. V Izlakah pravijo o b ž a m a t i , nedovršnik
ž a m a t i . Iz nem. samen t. j. säumen (robiti),
der Sam t. j. Saum (rob),
;prašniea, :e, f. navadna motika, die Haue. St. Got.
;prašovnik,: a, m. jajčnik (Eierstock) prašiče. Ljubno pri Podnartu.
;präteltof,: a, m. abecednik, das ABC buch. Kropa. Izl. Namesto
plateltof.
;predpoldänica,: e, f. predpoldänka, predpöldnica, jed okolo
10. ure predpoldan. Izl. Št. Got. Govore pa prehpotddnca.
;preglävtitl, :im (izg. tudi pregvaltiti, pregvawtiti), v. pf.
• widersprechen, dem Gegner nichts gelten lassen. Dobr.
Glej gldvten zgoraj,
;pregräjati, :am, v. pf. do pristude grajati, omrziti: polhovo
meso je v naši družini pregrajano, da ga nobeden več
ne je. Dobr.
;prenesti se,: nesem se, v. pf. končati se z nesenjem: kokoš
se prenese, če prevelika jajca in prepogosto nese. Dobr.
;prepeltih, :a, m. samec prepelice, Št. Janz na Dol.
;pretožiti, :im, v. pf. überklagen: ž drugimi nasprotnimi tožbami
(ne s p r i t o ž b a m i in p r i z i v i ) je nasprotnika
;prisilil, :da je ta svojo tožbo umaknil, in sta se lahko
pobotala. Dobr.
;prijatelj,: a, m. nav. pl. prijatelji, = pene, ki se narede pri
;pretakanju vina. Kdor bolj počasi pije, ga priganjajo:
»le hitro izpij, dokler je še kaj prijateljev na vinu«
Št. Got.
;prirämniea, :e, (izg. peräm^nca in peräv^nca) f. ramnica pri
košu; perävfcnca se je odtrgala. Izl.
;prismodoväti,: ujem, v. impf, šale uganjati. Izl. Tudi je v
rabi izraz »prismodo žagati«, na pr. pri metvi prosa
ali v predpustu, kar je nekako v zvezi z znano vražo
»babo žagati«.
;prmentiljica, :tudi prmentilja (izg. prmentilce, prmentile) f.
Blutwurzliges Fingerkraut, potenti'lla tormentilla. To
rastlino kuhajo kar iz zemlje vzeto in neoprano, nje
Vrstica 823:
Izraz je očitno iz tujega imena tormentilla. Na Dobr. in
drugod ji pravijo s r č n a m o č , ter jo podobno rabijo,
;pršnik,: a, m. rit. Izl.
;ptiča, :e, f. 1. ročna priprava (deska, lopatica), ki jo rabijo
streharji pri kritju slamnatih streh. Dobr. 2. lopatasto
orodje, s katerim iz lanenih glavic seme tolčejo, Hanf'
bleuel. Dobr. Okrajšano iz lopüca (h>puča, vbpuča).
;puhniti,: em, v. pf. pahniti, pahniti, suniti. Izl.
;ptimproža,: e, f. potonika, Pfingstrose. Dobr. Predno potonika
;razcvete, :ima lepe okrogle cvetne pope. V Mošnjah pri
Radovljici in na Dobr sem čul namesto pumproza, tudi
p i p r o ž a . N pumproza je »m« nosnik. S tem v zvezi
Vrstica 836:
pustoväti, ujem, v. impf, pusto t. j. neprijazno se obnašati,
Kropa.
;račniea, :(izg. račenca), f. räkovica. Krebsweibchen. Izl. ßodi
tu vtresenovše nekaj iz Št. Got. o ponočnem račjem
lovu. Sli so Šentgothardci po noči nad rake; nekaj časa
Vrstica 852:
črn kamen. V Hrastniku pri Trbovljah pa imenujejo
zadnjo ali tretjo moko g r a j s n i e o.
;räjtati se,: v. impf. 1. imenovati se: ta hiša se rajta »pri
Bregarju«. Izl. 2. domišljevati si, sich dünken: rajta se,
da je pobožen; rajta se nekoliko zdravnika; se zelo
;rajta := sebe visoko ceni.
;rajželj,: žlja, m. glisti nad pečjo. Dobr.
;razpotegniti, :em, (tudi r a z p o t e g n i t i ) v. pf. auseinanderziehen.
Izl.
;reč,: f. imeti celo reč česa = vse polno imeti. Dobr.
;rehtanje,: n. pleve in kratke bilke, ki pri rehtanju ostanejo
na rehti. hI.
;repičevje: (izg. repčevje) n. coli, drobna repa, repica. Izl.
;repüta, :e, f. penita, perotnica. Izl. Prim. repetnica.
;rlbjek, :a, m. g o s t glavnik iz (bele) ribje kosti, Nisskamm.
Ljubljana. V Izl. mu pravijo »ribji glavnik«,
;ris,: m. v ris koga imeti n. pr. otroke, t. j. jih trdo in strogo
vzgojevati. Dobr.
;ritnik,: a, m. 1. debelejši konec snopa ali posekanega drevesa.
Izl. 2. debel človek, debeloguzec. Izl.
;rojlna,: e, m. rogač, rogfna, lucanus cervus. Razločujejo pa:
»veliki in mali rojina (samec in samica). Demin. tudi
r o j i n č e k. Št. Got.
;ropotüljiea,: f. die Kinderrassel, votla otročja igrača, v kateri
ropota prosta krogljica. Izl.
;rožnik, :a, m. med, katerega čebele bero na rožah, Rosenhonig.
Hrastnik pri Trbovljah.
;rumenica, :e, (izg. rmenica) f. rumenka, krava rumenkaste
dlake; rumen vol je r u m e n e č (izg. rmenc). Izl.
;sämec, :m. plug z eno desko. Izl. Prim. V Rohrman. Poljedelstvo
1897, 91.
;samica, :e, f. 1. samostoječa skala, ki ni z drugimi v zvezi,
ter se lahko izkoplje. Take skale so dostikrat na polju
med ilovico. Dobr. 2. puška enocevka. Izl.
;samorök, :a, m. oseba z eno roko. Št. Got.
;sävta, :e, f. psovka za obrekljivo žensko, ki se veliko v
tuje reči meša. Tudi glagol o s a v t ä t i (besabbern), ta
;sävta :vse o s a v t ä . Ljubljana in drugod,
;sejäneek, :čka, m. čebulino seme, da se dobi čebulček (Brutzwiebel,
Saatzwiebel). Izl.
;seklrar, :rja, (izg. sčirar) m. kdor sekire in podobno orodje
nasaja, brusi in popravlja. Kropa.
;sekirarščica, :e, (izg. sčiraršca) f. kraj, delavnica, kjer sekire
nasajajo, brusijo itd. Kropa.
;sekretovec, :vca, m. gnoj iz stranišča (sekreta) Kropa. V Izlakah
s e k r e t o v i n a.
;sevej, :adv. seveda, es versteht sich. Izl.
;shüditi, :im, v. pf. shudeti, shujšati, abmagern. St. Larnb.,
Cemšenik.
;sitnežka, :e, f. sitnica, sitna ženska. Izl.
;skledariea, :e, f. prodajavka skled. Izl.
;sklesk, :m. psovka leni ženski: sklesk babji, sklesk nemarni. Izl.
;sköv, :a, m. ropna ptica, ki piščance jemlje. Dobr. Hühnerhabicht.
— soköt (s-bköl)??"
;skrivejen, :jna, adj. skriven, geheim: miklavževina je skrivejna
reč. Izl.
;slašček, :čka, m. kdor se vedno sladka ali prilizuje, der
Süßler, Süßling; reko tudi samo: ta s l a š č ( = sladki)
Dobr.
;smehoväti se,: ujem se, v. impf, smejati se komu: kaj se
mi smehuješ? Št. Lamb. Zasmehovati = verspotten,
;smetilka, :e, f. smetiščnica, smetitnica, der Kehrichttrog. Dobr.
;smetniea, :e, (izg. smeti>nca) f. smetiščnica. Ljubno pri Podnartu.
;smrekovee, :vca, m. med, ki ga čebele nabero na smrekah. Izl.
;smrekoviea, :f. die Balsamine, impatiens balsamina. Menda,
ker ima smrečici podobno rast. Pravijo jim tudi f r a n -
č i š k e. Izl.
;smrklja, :e, f. smrkavec, Sacktuch, usekovavka, Schneuztuch.
Dobr.
;smrt, :i, f. črn križ, na katerem je naslikana mrtvaška glava,
in ki ga nosijo pred pogrebom. Dobr.
;solica, :e, f. solnfca, šolnik, Salzfass. Ljubljana.
;srebrnjäkelj,: kija, keljna m. srebrn ali zlat sklepanec (pas),
kakor so jih nekdaj ženske imele okolo pasu. Tudi
s r e b r n j ä k . Dobr.
;stläeenec, :nca, m. tlačej, mečkač, ein säumiger Mensch. Izl.
;stöl, :m. porezitni stol = slamoreznica. Dobr.
;stoženj, :nja, m. der Pfeiler der Getreideharfe. Dobr.
;stroeina, :e, f. (nav. plur. stročine) ružine, suho oplodje pri
plodu metuljnic. Izl.
;šaft, :adv. schwerlich: šaft bo kaj ž njo, ker ima vročinsko
bolezen. Izl.
;šaglaneek,: čka, m. svederček, žebnik (der Nagelbohrer).
Takemu svedercu pravijo tudi u b o ž č e k, ker je majhen
ali boren. Izl.
;šeetinovec,: vca, m. drevesni štor. der Baumstumpf. Izl. Posekano
drevo razžagajo na več »rkelj«; oni del, ki je
najdebeljši ter se je držal ščetinovca, je odžagan na
ščetini. Izl.
;škafniea, :e, f. deske ali stojalo v kuhinji, da škafe nanje postavljajo.
V St. Got. je to k e b l f š č e (izg. kebliše).
Schafflstellage.
;šmarni, :adj. šmarni pajek = križavec, epeira diadema.
Št. Got.
;šnek,: a, m. otročji zob; otrok ima že šneke. — Kadar mati
otroku zob izdere, ga vrže na peč in reče: »V kot za
peč, k mački leč, drug mora pa železen zrast'«. Izl.
;španovar, :rja, m. kdor je z drugim v španoviji, der Compagnon.
Izl.
;täberhar, :rja, m. kdor v taberh hodi ali v taberh dela. Tagwerker.
Dobr. Izl. V Izlakah pravijo tudi t a b e r š n i k,
ženski pa t a b e r h ar i ca. Osebe, ki imajo le za negotov
Vrstica 955:
rabi v tako zaničljivem pomenu, kakor v Ljubljani o
postopačih.
;tädej, :adv. tedaj, t ä d e j pa t ä d e j , tu pa tam; voda je tädej
pa tädej tekla, dann und wann. Izl.
;tišje, :n. zatišje, ein windsicherer Ort: hiša j e v tišji. Izl.
;tkäj, :t k i i j , adv. toliko, soviel. Dobr. Z istim pomenom rabijo
tudi k ä j , k üj.
;tö, :adv. = tu, hier. Krog Izlak se »o« za »u« čuje še v
mnogih besedah n. pr. očitelj = učitelj. Posebnost je
v Izl. osč (vse), osi (vsi), oroče (vroče), oročlna (vročina).
;tolminee,: nca, m. tolminski nož, kakršne izdelujejo na Tolminskem;
;t o l m i n č e k ,: čka, m. nožek te vrste. Gor.
;trčka,: e, f. udarec, katerega dobi otrok na glavo, ako se
kam zadene ali trči. Izl.
;treskovee,: vca, m. kisel mošt iz sadja. Ljubno pri Podnartu.
;tukšen, :šna, adj. tolikšen, so groß; tako tudi k u k š e n =
kolikšen. Izl.
;val,: a, ovi, m. gruča zavaljenega snega: otroci delajo o
južnem snegu valove tako, da kepo valijo dalje v. gručo,
dokler zmorejo. Dobr.
;valček,: (izg. vawcek, cka), m. valič, lesen valjec, na katerega
nasloni kuharica burklje, da postavi večji lonec v peč.
Rabijo ga tudi fantje v igri ali stavi »šivanko na vawcku
Vrstica 980:
malokomu posreči. Tudi debelo dete primerjajo valčku.
Št. Got.
;valjüh, :a, m. valiž, zavaljenec, ein dicker Mensch. Izl.
;važevina,: e, f. važe, die Rasenstücke. Izl.
;večerja, :e, f. suha večerja = suha južina, phalangium opilio.
Št. Got.
;vedenga, :e, f. vednost, vedengo dobiti od gosposke. Izl.
Tvorba z nemško končnico kakor p-itoženga, vezenga.
;vejtovniea, :(izg. vejtov^nca), e, f. velnik, vetrnica, Getreideschwinge.
Izl.
;ven, :adv. (hinaus): dolven, dorthinunter; gorven, dorthinauf;
če ven = tj e ven, tlečeven = tuletjeven, čedolven, čegorven.
»Ven« je navadno poudarjen. — »ven-ven priti« = na
nič priti. Kropa. V Izl. (šaljivo rekajo): »kdor s fajfami
in urami baranta (menjuje), čisto ven-ven pride.«
;verica, :e, (izg. verca), f. veverica. Izl.
;veterpuh,: a, m. 1. večja priprava ali vetrilo za čiščenje in
urejevanje temperature v Zagorskem premogovniku.
Podoben je vejtovnici. Kdor to vetrilo goni, je v e t e r -
puhar. 2. veternica, Klappfächer. Izl.
;viseti, :im, v. impf, vreme visi, rekše ni se zanesti, da ostane
lepo. Dobr. Prim. previseti pri Plet. (289.)
;vivček, :čka, m. 1. nadzornik nad oddelkom delavcev ali
premogokopov v Zagorju ob Savi. Včasih pravijo tudi
načelniku pri kakem drugem delu »vivček«; v Izl. je
otrok, ki vedno rad tiči v kuhinji »kuhinjski vivček«.
2. fajfica tobakarska z zavito cevjo. Izl.
;voditi,: im, v. impf, živino pred plugom. Dobr. Tukaj navadno
rabijo ta glagol samo za ta pomen, in če mi
kdo pravi »danes sem moral voditi«, moram takoj
razumeti, kaj in kje.
;vösrana-jeriea,: f. smrdokavra, upupa epops. Št. Got. V Št. Got.
in v okolici naglašajo vosran (ne: usran).
;vpeljävka,: e, f. ženska, ki otročnico (vpeljevanko) v cerkev
spremlja. V Izl. ima to čast krstna botra,
;vzhöditi, :(nav. shoditi), vzhodim, v. pf. vzhajati: kruh shodi
= vzhaja, brinjeve jagode, hruške i. t. d. morajo biti
shöjene (aufgähren), predno se iz njih žganje kuha. Izl.
;zä,: praep. c. gen. bis zu: za soseda —• do soseda, za Krope
— do Kr., za krvi so se stepli — do krvi . . ., za takrat
— do t., i. t. d. Dobr. — z a p o l n i t i , im, v. pf. dopolniti.
Vrstica 1.024:
i. dr. z a p o l d n e = dopoldne, kar ima tudi Prešeren
v pesmi »Judovsko dekle«.
;zactrstiti,: im, v. pf. zapoditi koga: kmalu bi mačka psa zadrstila.
Dobr. — z a d r s t i t i se v koga ali za kom, zapoditi
se, zagnati se za njim. Dobr.
;zafätiti, :im, v. pf. zalučiti, zahititi kamen i. t. d. Št. Got.
;zagämanec,: nca, m. zagaman, maloumen človevk.. Gorenjsko.
;zamaševati, :evam, ujem (izg. zamašvati) v. pf. V St. Lambertu
in okolici proti Štajerski meji, je razširjena vraža, češ,
da more duhovnik onega, ki se mu je zameril s sv.
Vrstica 1.100:
za najbolj varno velja, da se k takemu duhovniku več
v cerkev ne hodi. Tudi duhovnik lahko koga zamoli. Izl.
;zamušek,: ška, m. zamašek, der Pfropf. Dobr.
;zamtišniea,: e, f. luknja ali okno pri vignjici. Kropa.
;zapadljivec,: vca, m. zapaden sneg, ki na debelo zapade in
obleži; z a p a d l j i v sneg. Izl.
;zašpanati,: am, v. pf. zarubiti: prišli so mu kravo š p a n at
(rubit). Dobr.
;zdravišeniea,: e, (izg. zdravišenca) f. bolniščnica, zdravilnica,
;zdravišče.: Heilanstalt. Izraz ni splošno v rabi, ker na
deželi sploh ni takih zavodov, a ko sem govoril z nekim
Izlačanom o pasji steklini, katero le v največjih
Vrstica 1.113:
rekel: »torej samo tam so take zdravišnice«. Izraz mi je
ugajal, zato sem si ga zapomnil,
;zeleneina,: e, (izg. zelenčna) f. neko na Dobravi dozdaj najbolj
cenjeno jabolko,
;zglavje,: n. zglavnik, panjač der Brand bock. Izl.
;zlatovina, :e, f. zlatenfna, zlatnina, Goldgeschmeide. Izl.
;zmesti se,: zmetem se (izg. zmedem se) v. pf. uravnati se:
šli bomo k sodišču, da se bomo zmedli t. j. dogovorili
in spravili stvar v red. Dobr.
;žamanje, :ja, n. odpadki »požamanih« desek Bretträhmling.
Rabijo jih n. pr. namesto prekelj kot natič za fižol.
Take late imenujejo tudi ž a m a n k e . Dobr. Izl.
;železnikar,: rja, m. železničar, Eisenbahnarbeiter. Dobr.
;ženinw.a,: m. rumenkasta rastlina n. pr. fižol, krompir, na
" kateri se vidi pojav neke rastlinske bolezni. Nje vzrok
je zlasti pomanjkanje železa. Bolj belkasti taki rastlini,
Vrstica 1.131:
dalje in celo cveto. Št. Got. Prim. J. Šubic: Rastlinske
bolezni v Lj. Zv. 1887, 428.
;žganeevka, :e, f. žgančnica, voda na kteri se žganci kuhajo.
Izl.
;žilica, :e, f. nav. pl. žilice: to so razni črni, rujavi, zelenkasti,
toda majhni, 1 do 2 cm dolgi hrošči brzci (carabidae).
Največja žilica je bakrenasti krešič (car. cancellatus).
Št. Got.
;žnidar, :rja, m. pedičeva gosenica, pednjač (geometra). Ce
kdo tako gosenico na kom vidi, mu pravi: »Ti že
;žnidar obleko meri, boš kmalu novo imel«. Št. Gut.
;žvarovina,: e, f. slabo, trdo meso. Kropa.
;žvegel,: gla (izg. žvegu) m. vozel na biču, da bič čvrsteje
poka.
;žvele,: žvel, f. pl. deske in prostor na podu ali svinjaku,
kjer kokoši prenočujejo. Lisica je prišla clo na žvele
po kokoši. Dobr.