Narodni izrazi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 71:
ven, izhajkati koga iz postelje, iz hiše, žival iz
luknje. hI.
;básati,: básam, bašem, v. impf, seliti, siedeln; básati se, prebásati se, sich siedeln; básenga, die Siedelung (== selinga v Let. 1895, 39). Dobr. Prim. dr. K. Štrekljevo razlago v Let. 1896, 140 v pomenu nakladati (Schmeller-Fromm. I. 765.) Plet. ima prebásati, überpacken.
;bávee :in dem. b a v č e k ali b a v c e k , m. 1. rastlinski izrastek
rožne šiškarice St. Got. Tem izrastkom pravijo
Vrstica 93 ⟶ 90:
;besedieiti se,: im se, v. imf. besedovati se, einen Wortstreit
haben: dolgo uro se je besedičil z gospodom. St. Larnb.
;bezēlj,: a, (izg. tudi bzelj, bizelj) m. mezelj, mozolj. Dobr. Prim. bezgavka bzikati (spritzen).
;bezljáe,: a, m. vol, ki rad bezlja in skače. hI.
bTgla, e, f. trščica, ki se od večje trske odkroji. Izl. Se
Vrstica 115 ⟶ 111:
nekatere celo nadomestuje pri delu. Povedati vedo še
več takih reči o njem. Izl.
;bogānica,: e, f. vivnik ali butara za cvetno nedeljo. Dobr. ,Jalova boganica' (Dobr.) — prazna oljka brez olepšav (jabolk, pomaranč). Izgovarjajo bogánca, v Kropi pa bogavnca in bgavnca. V Let. 1887, 160 naglaša Navratil, da imenujejo po Gor. te presnece »gbanice, gibanice«. Okrog Dobr. jaz nisem tako slišal. Plet. ima beganica in gubánica. Prim. dr. Štrekljevo razlago bgánca v Lj. Zv. 1889, 98.
;bögeati,: am, v. impf, otročja zahvala. Otrok BogaJBogca)
zahvali po jedi, da z rokama vkup tleskne. Št. Lamb.
Vrstica 144 ⟶ 133:
bratec. Vrhnika.
;b r a t r á n,: a, m. bratranec, stričev ali ujčev sin.^ZzZ.
;brusíca,: e, f. brusína, brúsnica, stojalo za brus. Dobr.
;cafra,: e, f. die Escharpe, Schawl. Dobr. Po Ljubljani pravijo šerpa, die Schärpe.
;ceméntarica,: e (izg. cméntarca), f. kapnica, vodnjak iz cementa Dobr.▼
;cijáziti, :v. impf, vlačiti. Na Dobravi je vdova in dobro znana potovka, kateri pravijo cijáza (cjáza). Hišno ime je pri cijázi, rodbinsko ime je drugačno. Sinove in vse vkup nazivljejo cijáznike; dobila je žena to ime, ker že mnogo let vsi župniji cijázi iz Krope pošto in druge reči.
▲;ceméntarica,: e (izg. cméntarca), f. kapnica, vodnjak iz cementa
;cíperje, :prja, n. ozkolisti vrbovec, epilóbium angustifolium. Dobr. Plet. ima ciper, Weidenröslein; nima pa čibrije (lythrum salicária, ki se tudi prišteva svetlinom, oenotherae) iz Tuškovega »Rastlinstva« (2. izdaja 1872).<ref>V Plet. slovarju pogrešam iz navedenih tiskanih virov še sledeče doneske iz Tuškovih „Štirih letnih časov". Večkrat je pri Plet. kak drugačen pomen: solzno (selzenovo) zeljce, pasja čebulica str. 6; zvezdica mehurnica 13; zavojnice 15; ostrolisti javor 22; dolgopeceljnati
brest 26; poljska cedilj, črnoglavec 39; senčnica 57 ; polž grmán 63 ;
polž šuman, šemice64; hrošč padavec, ščitonoska 73; trstni vrabec 94;
Vrstica 177 ⟶ 154:
povrhnji lub (periderm), prava skorja, zelenica breze 219; baršunovec,
čemerunka, žlezana, mrvice, ognjenica 237.
V „dodatku" je zopet venec lepih besed, mislim, da jih nadalje
tu izkazavati ni potrebno. S to knjigo bi bilo lahko potrjenih nekaj
Vrstica 194 ⟶ 172:
Tuškovo delo je dobro premišljena knjiga; iz nje je želeti, da ne pride
prihodnjič samo kakih 5 izrazov v slovar.
Ker me je čedalje bolj zanimalo, kako in kaj je gradivo uporabljeno
v slovarju, sem pregledal še nekaj knjig, ki sem jih baS imel
pri rokah.
Izmed Tuškovih prevodov je Plet. najbolj uporabil Schödlerjevo
botaniko. Z ozirom na obilico in potrebo domačega gradiva, naj bi se
Vrstica 214 ⟶ 194:
„bodulja" je tudi debelo tiskana v Erj. „Naše škod. živ." 1880, 142;
dokaz, da tudi ta knjiga ni natančno izpisana
Nezadostno so izpisane tudi druge veljavne knjige, n. pr. „Kresi".
Vzemimo zadnji „Kres" (I. 1384). Domačica 17, kočljarca 196, samojak 200
Vrstica 231 ⟶ 212:
iz literature „ob mit der nöthigen Vollstándigkeit, möchte ich
nach den vorliegenden zwei Heften des neuen "Wörterbuches stark
bezweifeln."</ref>) Stari' Dobravski čebelarji trdijo, da je ciperje čebelam zelo všeč, in so po njem neki posebno hude.▼
▲Stari' Dobravski čebelarji trdijo, da je ciperje čebelam
;coperján, :a, m. čarovnik, der Zauberer, hl.
;crkljivka,:e, f. neka boljša pogača, Pathenbrot. Krstna botra
speče dve pogači —- jedna je erkljivka — in izroči
otročnici obe poleg drugih jedil čez teden dni po porodu,
;
;čačka,: e, f. dem. od čača, Spielzeug. Starišem, ki izmed svojih
otrok prve najbolj Ijubkajo, velja na Izlaškem:<ref>»)
na Vranskem, na Zagorskem, na Št. Ožbaltskem i. fc. d.</ref>) Prvi je▼
čačka, drugi igračka, tretji je še le otrok,
;čákavec,: vca, m. kdor ni pri nobeni (politični) stranki, ki
Vrstica 247 ⟶ 226:
;čámpelj,: plja, m. od nosa viseč smrkelj; tudi psovka: ti
čampelj ti — smrkavec (Rotzbube). Izl.
;čè,: adv. tjà, tjè, (izg. kakor conj. čè), dorthin: čè pojdi, čè-le (čè se poudarja). Druži se z nekaterimi besedami kakor pritaknjen zlog, n. pr.: čedolvèn, čegorvèn, čevèn (v teh sestavah je ven poudarjen); tlèče, tlèčeven, tamče, tamčevèn — hierhin, dorthin; tístče, tistčevèn — dorthin. Dobr.
;čežaniti,: im, v. pf. česnati, čvekati, (unnöthigerweise) herumreden;
tudi p o č e ž a n i t i kaj, in (Sežana je oseba, ki
Vrstica 279 ⟶ 253:
St. Janž na Dolenjskem. Plet. ima po Zal.: naši otroci so
še drobljanci.
;
;drugo,: adv. drugič, drugoč, ein andersmal: pa drugo pridite, bom drugo dal = v drugo. Dobr.▼
▲drugo, adv. drugič, drugoč, ein andersmal: pa drugo pridite,
▲na Vranskem, na Zagorskem, na Št. Ožbaltskem i. fc. d.
;drvolöm,: a, m. nerodnež (posebno o dolgem človeku): kakšen
drvolom je. Pridevnik d r v o l o m a s t . Št. Got.
| |||