V mestecu moje mladosti: Razlika med redakcijama

odstranjena 2 zloga ,  pred 5 leti
brez povzetka urejanja
(Nova stran z vsebino: {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= V mestecu moje mladosti | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano=3 | spisano=Vera Albreht, V mestecu moje ml...)
 
Brez povzetka urejanja
Vendar je na svetu veliko stvari in človek si jih vedno več poželi.
 
Na trgu našega mesteca je bilo polno izložb, ki smo jih do potankosti poznali. Ustavljali smo se pred knjgarnarjem Krajcem,<ref>Janez Krajec (1843–1921) tiskar in založnik, idejni oče Dolenjskih novic.</ref> kjer smo poželjivo strmeli v pisane podobe na platnicah knjig, ki so zaprašene rumenele v njegovih oknih. Kako grozen mi je ostal v spominu Repoštev,<ref>Répoštev, duh v Kerkonoških goráh iz pravljice, avtor Musäus, Johann Karl August. Musäus</ref> ki vihti v eni roki otroka, v drugi pa meč, da ga zakolje!
 
Kako vabljivi so bili za naše oči številni porcelanasti lončki, ter zlati kipec s kačo in tehtnico v roki, ki so stali v izložbah lekarnarja Sladoviča!<ref>Lekarnar Simeon Sladović pl. Sladoević je imel na Glavnem trgu v Novem mestu lekarno Pri angelju (v prostoru je bil kip angela) do konca leta 1906, ko jo je prodal Dragu Andrijaniču (Marjeta Bregar, Andrijaničeva lekarna, Dolenjski list, 26. aprila 2012, str. 20). Lekarnarja Sladovića je Albrehtova omenila tudi v še neobjavljeni zgodbi Trma (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, Trma, tipkopis (3 listi), IN = 6818).</ref> In gotovo ni nikjer na svetu bilo lepše urice, kot jo je imel urar v bližini Krke! Kako sem ga gledala, drobnega možička, kadar se je v svojem črnem plašču sklanjal nad svojo mizico in z drobnogledom kukal v odprte urice, ki so pred njim vsevprek tiktakale!
1.399

urejanj