Hlapci: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 622:
<b>KOMAR</b>: Prav tisto sem mislil! Bog sam vedi, če je njegova
črna suknja res črna … Kdor tiho lazi in samotno prede … kam pač bo zlezel in kaj bo spredel?
<b>NADUČITELJ</b>: Dragi Hvastja —
<b>KOMAR</b>:
<b>HVASTJA</b>: Da pride, je rekel.
<b>KOMAR</b>:
<b>HVASTJA</b>: Da pride, je rekel, zato da vidi, kdo se bo
<b>KOMAR</b>:
<b>HVASTJA</b>: Kajti, je rekel, da je take sorte telovadba
<b>NADUČITELJ</b>: Kakšno misel je pač ogrnil s to predpustno suknjo?
Ali je zabavljica ali je pohvala?
<b>GENI</b>
<b>KOMAR</b> '''''dene prst na usta''''': Ali ne slišite korakov? Ali jih ne poznate?
''Vsi obmolknejo in vstanejo, Komar stopi k durim in prime za kljuko; zelo kratek odmor; Komar odpre duri na stežaj in se globoko pokloni.''
<b>ŽUPNIK</b>: Hvaljen bodi Jezus Kristus!
<b>VSI</b>: Na veke amen!
<b>NADUČITELJ</b>: Gospod župnik, pozdravlja vas odkritosrčno naš
učiteljski zbor. Pozdravlja zastopnika cerkve, tiste cerkve, kateri je tako rekoč po naturi in v prvi vrsti izročena vzgoja naše mladine …
<b>ŽUPNIK</b>: M-da …
<b>NADUČITELJ</b>: Zakaj resnica je, od vekomaj veljavna in neoporečna,
da je le v složnem sodelovanju cerkve in šole lepša bodočnost našega naroda in človeštva sploh … da bo, tako rekoč, iznad cerkve in šole
zasijala nova zarja …
<b>ŽUPNIK</b>: M-da … ''Se približa mizi ob spremstvu nadučitelja''.
<b>NADUČITELJ</b>: Res je bilo - ali kje je človek, ki nikoli ni blodil, v zmotah taval? - res je bilo žalostnih in obžalovanja
vrednih nesporazumkov tudi v naši občini …
<b>ŽUPNIK</b>: M-da … ''Sede.'' Prišel sem, da vas povabim na večerjo.
<b>KOMAR</b>:
<b>ŽUPNIK</b> ''se nakratko ozre nanj'': Na večerjo. Ni potreba, da bi na očitnih posvetovanjih rešetali neprijetne zgodbe. Kar je bilo, je
bilo pač nerodno in nespametno, ali bilo je. Krajni šolski svet ima poslov imenitnejših; ne spodobi se, da bi opravljal še mojo službo ter spokornim grešnikom odvezo dajal. Tudi na učiteljski konferenci ne boste šmarnic molili …
<b>KOMAR</b>: Gospod župnik —
<b>ŽUPNIK</b>: Ne boste šmarnic molili. Zatorej mislim, da se pogovorimo iz lica v lice, brez očitkov in brez zamere. Bilo jih je nekaj med vami, ki so do … ''zamiži in potrka s prsti na mizo'' do sodnega dne dajali pohujšanje vsej fari, posebej še mladini, njih varstvu izročeni.
<b>KOMAR</b>: Gospod župnik —
<b>ŽUPNIK</b>: Pijančevali so od krčme do krčme, ne malokdaj do ranega jutra — ''Komar se v zadregi priklanja, ostali gledajo nanj;'' na očitnih krajih so govorili brezbožne govore; v cerkev se niso prikazali, ne k spovedi jih ni bilo in ne k svetemu obhajilu, pač pa so bili v družbi nepridnih žensk za zgledovanje in spotiko vernim
faranom.
<b>KOMAR</b>: Jaz -
''Duri se tiho odpro in prikaže se '''Minka'''; črno je oblečena,
lase ima gladko nazaj počesane.''
<b>MINKA</b>
<b>ŽUPNIK</b>
na sramoto spolu in stanu svojemu.
<b>MINKA</b>: Gospod župnik
<b>ŽUPNIK</b>: Tako je bilo.
<b>NADUČITELJ</b>: Naš učiteljski zbor se zaveda svojih dolžnosti do
Boga in do naroda.
<b>ŽUPNIK</b>: Zavedati se mora. — Ker vérujem, da spoznanje ni samo na jeziku, temveč da je tudi srca prešinilo, se mi zdi, da ni potreba obilo nadaljnjih naukov. Rad bi še rekel: učitelj ostani za svojim plotom, za tistim, ki sta mu ga postavila cerkev in ljudstvo. To se pravi, da naj se ne ukvarja s takimi stvarmi, ki niso njegov posel in za katere ga ljudstvo ne plača. Ako bi gospodar ukazal hlapcu, da naj mu zmlati pšenico, pa bi jo zapalil namesto zmlatil — kaj ne bo gospodar poklical biriče, da vklenejo hudobnega hlapca? Tak hlapec je učitelj, ki naj bi k veri in Bogu vodil mladino, pa jo pohujšuje. — In zdaj vas vprašam — ''nadučitelj, Komar in Minka se sklonijo in strme plaho'': kdo med vami je tisti, ki zbira malopridneže, pijance
in nečistnike v brezbožno društvo ter gradi gnezdo nejeveri in Antikristu?
<b>NADUČITELJ</b> ''plaho'': Gospod župnik —
<b>KOMAR</b> ''vstane'': Jermanovo seme … med njimi sem ga videl, sam
sem ga videl med pijanci in nečistniki … Poznam ga … očitno je kričal take besede, ki bi jih človek še na samem ne bral …
<b>ŽUPNIK</b> ''pogleda najprej Komarja, nato se ozre'':
M-da … ne vidim ga med vami.
<b>NADUČITELJ</b>
<b>HVASTJA</b>
<b>KOMAR</b>
<b>MINKA</b>: Žalostno je, če se član učiteljskega zbora … tako
rekoč … brati s pijanci … tako rekoč …
<b>GENI</b>: Zares
<b>ŽUPNIK</b>: Ne sodite grešnika, dokler ga niste klicali na besedo.
<b>JERMAN</b>
<b>ŽUPNIK</b>
<b>NADUČITELJ</b>
<b>JERMAN</b> ''začuden'': Kaj da sem vam storil?
<b>NADUČITELJ</b>: Kako, dragi Jerman, da niste pomislili na svojo
Vrstica 814 ⟶ 736:
<b>ŽUPNIK</b>: M-da … Ne bližaj se grešniku z očitanjem in z
grožnjo, temveč z bratsko besedo! Gospod Jerman, globoko smo vsi užaljeni zaradi vas in vašega nehanja …
<b>JERMAN</b>: Povejte mi, kaj vraga bi radi od mene!
<b>ŽUPNIK</b>: … in zaradi vašega nehanja, sem rekel.
je znano, da so se časi v naši domovini na lepšo stran zasuknili in da je ljudstvo razodelo, kaj hoče od svojih vodnikov in učiteljev …
<b>JERMAN</b>: Ohó … ena lučka že sveti, še drugo prižgite! ''Séde''.
<b>KOMAR</b>:
<b>JERMAN</b>: Kaj? Tudi ti, Rodomonte? Jaz se obrijem ter si
obujem sandale!
<b>ŽUPNIK</b> ''sede'': … in učiteljev, sem rekel. Mnogo jih je, ki so takih misli, da je treba iz tega razloga in ob tej priliki zatajiti tako imenovano prepričanje ali pa ga vsaj nekoliko zasenčiti. In mnogo jih je tudi, ki so tako storili.
<b>JERMAN</b>: Rad bi že slišal ukaz.
<b>ŽUPNIK</b>: Jaz pa vam pravim, da se ljudska zapoved prav nič ne meni za tisto prepričanje, ali kakor že imenujete svoje domače nazore. Zvest hlapec opravlja svoje delo, kakor mu je ukazal gospodar: če
mu reče na polje, ne pojde v gozd.
<b>JERMAN</b> ''vstane'': Žal mi je, da vas ne razumem. Kdo je sklical in postavil ta sveti tribunal?
<b>ŽUPNIK</b> ''vstane'': Zelo bi mi bilo prijetno in milo, da ne stopi senca med naju. Kajti rodila bi ta senca mnogotero neprilik in težav; križ pa nikoli ni lahak, tudi če si ga je človek sam bil naložil.
<b>JERMAN</b> ''resno'': Zdaj razumem. ''Séde''.
<b>NADUČITELJ</b>: Saj sem vedel: blodil je, kakor smo vsi blodili; ali
Vrstica 869 ⟶ 768:
<b>GENI</b>: Ker naturna nujnost je razvoj.
<b>LOJZKA</b>
<b>ŽUPNIK</b> ''séde; zelo blago:'' Od nekdaj že, od tistega dne, ko ste prišli v lepo našo faro, sem vas cenil; zakaj človek ste, ki posluša pošteno in odkritosrčno besedo ter je ne izvrača in zavija v svojem duhu, še preden je bila izgovorjena. Boli me, da vas vidim na potu, koder ljudstvo ne more za vami. Če bi, recimo, pijanec tam na cesti — če bi, recimo, kričal in mahal: táko in táko je moje prepričanje, kdor je moje sorte, hôdi za mano … kaj bi storil pameten človek? Stran bi se ozrl in bi šel po svoji poti. — Gospod, če pa bi se jaz tako nemarno vedel, in če bi se vi tako nemarno vedli — kaj bi reklo ljudstvo? Reklo bi: nisi vreden, da si moj učitelj in vodnik, med
pijance pojdi in nečistnike, njim prerokuj, ki mednje sodiš!
<b>JERMAN</b>: Še ne vem, kam da bi obesil to predolgo suknjo.
Vrstica 898 ⟶ 781:
<b>ŽUPNIK</b>: Še hujše, ako so pošteni ljudje. Kajti kdor pohujša
enega teh malih
<b>JERMAN</b>: Bral sem. ''Vstane'' Tako smo torej opravili. Hvaležen sem vam, gospod župnik, za blage besede in modre nauke; tudi vam nič ne zamerim, da se spotikate ob stvari, ki vam ne stoje na potu; saj vemo, da so ljudje na svetu, ki iščejo kamen v puščavi, da bi se spotaknili obenj.
<b>ŽUPNIK</b> ''vstane; resno in trdo'': Slišali ste, da sem govoril z vso tisto milosrčnostjo, ki se kristjanu spodobi; ali spodobi se kristjanu tudi strogost v boju za vero in za vernike.
<b>JERMAN</b>: Razumel sem, še preden ste rekli in še preden ste
me klicali pred ta tribunal. Kaj bi se obotavljali ter lazili krog hiše, ko vemo vsi, kje da so vrata? Besede so bile dolge, ukaz pa je bil kratek: postavi se na glavo, kakor velevata vreme in čas. Ali jaz ostanem rajši na svojih poštenih nogah.
<b>NADUČITELJ</b>: Gospod Jerman, čast učiteljskega stanu zahteva …
<b>JERMAN</b> ''se okrene'': Poznam molitvico. Čast učiteljeva zahteva, da bodi danes bel in jutri črn, kakor ukazuje gospodar. Nadalje še zahteva, da imej glavo na voljnem konopcu, zato da se lahko s pridom priklanja na vse štiri strani; in tudi zahteva, da bodi koleno ne od kosti, temveč od testa, zato da klekne sredi ceste v blato, če je prilika in ukaz. In naposled še zahteva, da imej učitelj zaklenjena usta, ključ do ključavnice pa obešen na šolske duri. Znam jo
gladko, to molitvico.
<b>KOMAR</b>:
sodili?
Vrstica 942 ⟶ 803:
<b>ŽUPNIK</b>: M-da … Rekli so mi, gospod, da ste zgledno učeni
in da je velika vaša prihodnost; tudi so mi rekli, da ste zgledno blagi in da skrbite za svojo mater, ki je stara in betežna …
<b>JERMAN</b>
<b>NADUČITELJ</b>
<b>ŽUPNIK</b>: M-da … Upam, da boste vse premislili, od začetka
do konca … ''Vzame klobuk in se okrene do nadučitelja''. Gospod nadučitelj, o vseh ostalih stvareh … ''okrene se do drugih ter se narahlo pokloni'' ... se pogovorimo ob večerji. ''Odide; nadučitelj za njim; Komar je bil odprl duri.''
<b>JERMAN</b>: Še okno odpri … gre proti oknu ... na stežaj … odpre —
da se razkadi … ''stopi h Komarju, ki je bil vzel klobuk'' ... stoj, le besedo. Ali veš, da se ukvarjam z zgodovino slovenskega naroda?
<b>KOMAR</b>
<b>GENI</b>: V hribih je ne boš pisal.
<b>JERMAN</b>: Potrpi … ne boš zamudil večernic! … Zdaj pregledujem
zgodovino protireformacije. Takrat so v naših krajih pobili polovico poštenih ljudi, druga polovica pa je pobegnila. Kar je ostalo, je bila
smrdljiva drhal. In mi smo vnuki svojih dedov.
== TRETJI AKT ==
|