|
»Položi roke na to glavo, ki je bila last tvojih prednikov in prisezi: Ejta anej oe farue i ta oe vatrina?«<ref>»Ali nečeš nikdar zapustiti svoje žene?« Na to vprašanje mora ženin odgovoriti: »Ejta« (ne!) Ako je to storjeno, je zakon sklenjen in veljaven.</ref>
{{prelom strani}}
Še preden je mogel izgovoriti Matemba svoj »Ejta!« se že prikaže Potomba pred žrtvenikom in zakliče:
»Pozdravljen bodi, Anui, oče moje žene! Ko me ni bilo doma, je prišla k tebi, in jaz sem šel ponjo, da jo zopet vzamem na svoj dom.«
1) ?Ali ne?e? nikdar zapustiti svoje lene ?? Na to vpra?anje mora ?enin odgovoriti : ?Ejta? (ne!) . Ako je to storjeno,
je zakon sklenjen in veljaven.
Nastane tišina. Sedaj zakliče svečenik:
�
?e preden je mogel izgovoriti Matemba
svoj ?Ejta!? se ?e prika?e Potomba pred
?rtvenikom in zakli?e :
»Ta kraj je svet; poberi se odtod, izdajica!«
, 7PozdravI.jen bodi, Anui, o?e moje ?ene !
Ko me ni bilo doma, je priMa k tebi, in
jaz sem ?el ponjo, da jo zopet vzamem na
svoj dom ."
Potomba ostane miren, desnico položi na ramo Parejmi in pravi:
Nastane ti?ina. Sedaj zakli?e sve?enik :
kraj je svet, poberi se odtod, iz
»Da, ta kraj je svet, ker stoji na njem kristjan. Grem, toda prej mi daj Parejmo!«
dajica !"
»Izgubi se, če ne te dohiti smrt!«
Potomba ostane miren, desnico polo?i
na ramo Parejmi in pravi :
»Smrt?« odvrne Potomba v smehu. »Ali me je dohitela takrat, ko si me zasledoval? Sto poganov ne more usmrtiti enega kristjana upate se moriti le slabe ženske. Na tem bodalcu se pozna kri moje matere. Ti si jo umoril, Anui, in danes zahtevam od tebe njeno življenje ali pa tvoje!«
"Da, ta kraj je svet, ker stoji na njem
kristjan. Grem, toda prej mi daj Parejmo!"
»Torej umri sam, pes!« zakriči Anui in ga hoče zgrabiti z rokami.
"Izgubi se, ?e ne te dohiti smrt ! "
Toda Potomba odskoči za korak in vzklikne z močnim glasom:
Smrt?" odvrne Potomba v smehu. Ali
me je dohitela takrat, ko si me zasledoval ?
Sto poganov ne more usmrtiti enega kristjana
upate se moriti le slabe ?enske. Na tem 1)6dalcu se pozna kri moje matere . Ti si j o
umoril, Anui, in danes zahtevam od tebe
njeno ?ivljenje ali pa tvoje !"
»Da, pes si in poginil boš, kakor bodo sedaj poginili tvoji bogovi!«
Torej umri sani, pes !" zakri?i Anui
{{prelom strani}}
in ga ho?e zgrabiti z rokami.
Rekši skoči na žrtvenik, zgrabi z vsako roko eden kip in ju vrže ob tla, da se razletita na kosce. Nato zavihti bodalce in zakliče:
Toda Potomba odsko?i za korak in
vzklikne z mo?nim glasom :
»Še danes bo Parejma moja!«
?Da, pes si in poginil bo?, kakor bodo
sedaj poginili tvoji bogovi!?
Divji krik poganov je bil odgovor na te besede. Vse je drlo proti žrtveniku, da bi zgrabili drznega erija; toda ta bliskovo skoči z žrtvenika in zbeži proti meni. Sreča, da pogani večinoma niso imeli orožja pri sebi, drugače bi bil eri izgubljen. Toda kaj je to? Zraven žrtvenika stoji nekdo, ki ravno napenja lok, in ne daleč od njega zopet drug. Ker je bil Potomba še premalo daleč, se je bilo bati, da ga ne zadeneta. Da preprečim njiju namen, zgrabim puško, pomerim in sprožim dvakrat zaporedoma. Oba strelca se zvrneta na tla.
�
55
V tem trenutku dospe Potomba do mene, preganjalci pa za njim, divje kričeč.
Reki sko?i na ?rtvenik, zgrabi z vsako
roko eden kip in ju vr?e ob tla, da se razletita na kosce . Nato zavihti bodalce in.
zakli?e :
»Hvala ti, sahib, da si mi pomagal, pušici bi me bili gotovo zadeli. Toda sedaj brzo v čoln! Ali dobro tečeš?« me vpraša ves zasopel. Odgovoriti ni bilo več časa, morala sva kar najhitreje z nevarnega kraja. Sicer me je mikalo še nekoliko posvetiti s svojo puško tem divjakom, toda prišli so že preblizu, da bi bilo izdatno streljati nanje in naposled bi se bila oba morala vendarle vdati {{prelom strani}} veliki množici. Zato se obrnem in stečem z erijem vred proti obrežju, ker sva imela skrit čoln. Zasledovalce sva pustila že toliko za seboj, da sva utegnila skočiti vanj, razpeti jadra in toliko odriniti od obrežja, da naju ne bi mogla doseči nobena pušica. Ne meneč se za vpitje divjakov, ki so šele sedaj dospeli na obrežje in nama pretili s pestmi, sva veslala dalje okoli otoka v vas Alfareajto, ravno nasproti mestu Papeté. — Tu sva ostala do noči. Potomba mi še ni razložil svojega načrta, in ker je imel za ta molk gotovo tehtne razloge, ga nisem hotel izpraševati.
?Se danes bo Parejma moja ! ?
Bilo je proti enajsti uri ponoči, ko sva stopila v čoln. Eri je bil nakupil precej rib in jih sedaj vzel s seboj v čoln, čemu, to mi je bilo nejasno. Nato zaveslava proti Tamaju in obstaneva sredi poti, ki loči oba otoka.
Divji krik poganov je bil odgovor na
te besede. Vse je drlo proti ?rtveniku, da bi
zgrabili drznega erija ; toda ta bliskovo sko?i
z ?rtvenika in zbe?i proti meni. Sre?a, da
pogani ve?inoma niso imen oro?ja pri sebi ,
druga?e bi bil eri izgubljen. Toda kaj je to ?
Zraven ?rtvenika stoji nekdo, ki ravno napenja lok, in ne dale? od njega zopet drug.
Ker je bil .Potomba '6e premalo dale?, se je
bilo bati, da ga ne zadeneta. Da prepre?im
njiju namen, zgrabim pu?ko, pomerim in
spro?im dvakrat zaporedoma . Oba strelca se
zvrneta na tla.
Vedno bolj se je temnilo nad vodo; toda na nebu je svetilo na tisoče zvezdá, in morski valčki, obsevani po njih so pljuskali ob čoln kakor tekoči prozorni kristali. Eri
V tem trenutku dospe Potomba do mene,
priveže eno ribo na vrvico in jo vrže v morje. V kratkem času prime som za ribo in jo hlastno požre. Nato vrže Potomba drugo, tretjo i. t. d., dokler ne privabi k čolnu
preganjalci pa za njim, divje kri?e?.
kakih pet gladnih somov, ki so poželjivo {{prelom strani}} upirali oči v naju in hlastno požirali ribe, ki jih jim je metal Potomba. Začel sem slutiti, kaj namerja eri. Vsekakor je mislil uporabiti some zoper sovražnike; ali kako bi se imelo to zgoditi, to mi je bilo nejasno.
Vobče mi ta požrešna družba ni posebno ugajala, Potomba se je sicer imenoval na našem otoku »gospoda somov«, ali vendar nisem gojil posebnih simpatij do teh njegovih lačnih podložnikov. Seveda me niso obhajali posebno prijetni občutki ob misli, da loči nje in mene le tanka lesena skorja.
Na obzorju zapazim neko bledo svetlobo. Čimdalje bolj se je bližala in prihajala vedno razločneje in jasneje. Kmalu spoznam, da izvira ta svit od ženitovanjskega ladjevja, v vsakem čolnu je bila namreč vtaknjena goreča plamenica.
"Hvala ti, sahib, da si mi pomagal,
pu?ici bi me bili gotovo zadeli. Toda sedaj
brzo v ?oln! Ali dobro te?e? ?" me vpra?a
ves zasopel. Odgovoriti ni bilo ve? ?asa,
morala sva kar najhitreje z nevarnega kraja.
Sicer me je mikalo ?e nekoliko posvetiti s
svojo pu?ko tem divjakom, toda pri?li so ?e
preblizu, da bi bilo izdatno streljati nanje in
naposled bi se bila oba morala vendarle vdati
»Sedaj gredo, in Parejma bo zopet moja,« pravi Potomba in prime z desnico za bodalce, z levico pa iznova vrže ribo v morje. »Sahib, pomagaj mi samo dve minuti, in hvaležen ti
�
bom vse življenje!«
veliki mno?ici . Zato se obrnem in ste?em z
erijem vred proti obre?ju, ker sva imela
skrit ?oln. Zasledovalce sva pustila ?e toliko
za seboj, da sva utegnila sko?iti vanj, razpeti jadra in toliko odriniti od obre?ja, da
naju ne bi mogla dose?i nobena pu?ica. Ne
mene? se za vpitje divjakov, ki so gele sedajdospeli na obre?je in gama pretili s pestmi ,
sva veslala dalje okoli otoka v vas Alfareajto,
ravno nasproti. mestu Papet?. ? Tu sva
ostala do no?i. Potomba mi ?e ni razlo?il "
svojega na?rta, in ker je imel za ta molk
gotovo tehtne razloge, ga nisem hotel izpra?evati .
Oba primeva za vesla. Naredila sva s čolnom proti prihajajočim velik lok, se obrnila in veslala potem z njimi vzporedno. Nato švigneva bliskoma mimo drugih za prvim čolnom, od ostalih precej oddaljenim, v katerem so sedele tri osebe. Ob plamenicah je {{prelom strani}} bilo lahko spoznati Matembo, Anuija in Parejmo. Neopažena se približava prvemu čolnu; somi so plavali ves čas do semkaj za nama. Potomba zakliče polglasno:
Bilo je proti enajsti uri pono?i, ko
sva stopila v ?oln. Eri je bil nakupil precej
rib in jih sedaj vzel s seboj v ?oln, ?emu, to
mi je bilo nejasno . Nato zaveslava proti Tamaju in obstaneva sredi poti, ki lo?i oba
otoka.
»Paruma, sem!«
Vedno bolj se je temnilo nad vodo ,
toda na nebu je svetilo na tiso?e zvezda, in
morski val?ki, obsevani po njih so pij tiskal i
ob ?oln kakor teko?i prozorni kristali. Eri
prive?e eno ribo na vrvico in jo vr?e v molje.
V kratkem ?asu prime som z ribo in jo
hlastno pare. Nato vr?e Potomba drugo,
tretjo t. d., dokler ne privabi k ?olnu
kakih pet gladnili somov, ki so po?eljivo
Ta je razumela te besede. Vstane in se požene v najin čoln. Eri jo ujame z levico in jo rahlo spusti na dno. Nato se nagne črez rob in z dvema zamahoma prereže vezi,
�
držeče pripravo, ki je bila za to, da bi se čoln ne prevrnil. Matemba in Anui sta se pri erijevem glasu tako prestrašila, da sta pozabila na hrambo. Ko zapazita, da je Potomba prerezal vezi in jima tako onemogočil vsako rešitev, zaženeta grozen krik. Pri tem pa se nagne Anui nekoliko preveč na stran, in oba se zvrneta v morje; zdajci ju požro somi.
upirali o?i v naju in hlastno po?irali ribe ,
ki jih jim je metal Potomba. Za?el sem
slutiti, kaj namerja eri. Vsekakor je mislil
uporabiti some zoper sovra?nike ; ali kako bi
se imelo to zgoditi, to mi je bilo nejasno.
Vob?e mi ta ' po?re?na dru?ba ni posebno
Parejma si z rokami pokrije obraz; Potomba pa zopet prime za vesli, in bliskovito je letel čoln črez temno vodovje. Krik nesrečnikov je opozoril zaostale spremljevalce na to, kar se je godilo spredaj. Ko spoznajo položaj, udero grozno rjoveč za nami, toda čolni so bili na potu drug drugemu. Le eden se je izmotal izmed drugih in se nama bližal čimdalje hitreje. Kar zgrabim puško in pravim
ugajala, Potomba se je sicer imenoval na
eriju:
{{prelom strani}}
»Temu posvetim s kroglo!«
»Stoj, sahib! Ta ni sovražnik, ampak prijatelj. Tako hitro vesla le Ombi; njega in Potombo ne prekosi nihče. Pusti ga blizu, da pojde z nami!«
nagem otoku ?gospoda somov?, ali vendar
nisem gojil posebnih simpatij do teh njegovih
Rjovenje in kričanje zasledovalcev se je ponovilo napeli so vse moči, da bi nas dohiteli, toda ni se jim posrečilo. V petih minutah dospe naš čoln in Ombijev v zaliv. Sedaj šele si Parejma razkrije obraz in zdihne: »Potomba, očeta si pogubil!«
la?nih podlo?nikov . Seveda me niso obhajali
posebno prijetni ob?utki ob misli, da lo?i
nje in mene le tanka lesena skorja .
Ombi skoči iz svojega čolna v našega in pravi tolažilno: »Pomiri se, Parejma; tvoja nesreča bodi moja nesreča, in tvoja sreča bodi tudi moja sreča! Danes so bili uničeni
Na obzorju zapazim neko bledo svetlobo.
maliki, in sedaj bode pri naju nebeški Oče s svojim Sinom ki je prišel na svet izpreminjat nesrečo v veselje.«
Cimda1je bolj se je bli?ala in prihajala vedno
razlo?neje in jasneje. Kmalu spoznam, da
izvira ta svit od ?enitovanjskega ladjevja ,
v vsakem ?olnu je bila namre? vtaknjena
gore?a plamenica.
Raz krov »Vetra« nam vržejo mornarji spleteno lestev, po kateri splezamo navzgor.
?Sedaj gredo, in Parejma bo zopet moja? ,
pravi Potomba in prime z desnico za bodalce ,
z levico pa iznova vr?e ribo v morje. "Sahib,
pomagaj mi samo dve minuti, in hvale?en ti
born vse ?ivljenje ! "
»Brzo, Karel, podvizajte se!« zakliče kapitan. »Tam še veslajo divjaki s čolni in plamenicami v zaliv. Mornarji, ugasite luči!« zapove svojim ljudem, »in potegnite oba čolna na krov, da ju ne opazi ta divjaška sodrga. Mislijo naj, da že vse spi na nagem ,Vetru'! Le gor s temi lupinami! Tako dobro! In sedaj biče v roke! Ako bi se kdo drznil pomoliti nos semkaj, mu ga dobro ošvrkajte, {{prelom strani}} da bo vedel, kaj se pravi vtikati nos v
Oba primeva za vesla. Naredila sva s
,Veter'!«
?olnom proti. prihajajo?im velik lok, se obrnila
in veslala potem z njimi vzporedno . Nato
?vigneva bliskoma mimo drugih za prvim
Toda te naredbe ni bilo treba. Zasledovalci so menili, da smo pristali na suho, zato so veslali proti obrežju, kjer smo še dolgo videli svit njih plamenic. Na krovu sta nas sprejela Potaj in kapitan vsa vesela. Zadnji nas je vzel v svojo kajuto, kjer sem mu moral natanko razločiti ves dogodek. Po končani povesti mi poda Parejma roko in pravi:
?olnom, od ostalih precej oddaljenim, v katerem so sedele tri osebe. Ob plamenicah je
»Hvala ti, sahib! Rešil si me smrti, kajti raja bi bila umrla po svojem bodalcu, kakor se vdala Matembi.«
�
58
Zjutraj se spustimo v morje. Črez pet dni smo sprejeli na krov kapitana Roberta z njega mornarji in rešenim blagom; nato pa je odjadral naš »Veter« proti otočju Samoa.
bilo lahko spoznati Alatembo, Anuija in Parejmo. Neopa?ena se pribli?ava prvemu ?olnu ;
somi so plavali ves ?as do semkaj za nama .
Potomba zakli?e polglasno :
Tam na otoku Upotu, v kraju Salanfata, živi še sedaj bogat trgovec, po imenu Potomba. In časih, kadar tone zlato solnce v morje in pošilja zadnje žarke črez jasne valove,
w
vesla stari Ombi s svojim čolnom, v katerem sedi Potomba s Parejmo, iz zaliva; in ko bi Ombi hotel poslušati, bi čul, kako šepeče eri svoji ženki: »Mataori, dnevno ti oko, ti luč mojega življenja!«
Morda se spominja v takib blaženih trenutkih srečna dvojica burne minulosti, sreče {{prelom strani}} in na to nastopivše žalosti na Tahiti, ženitovanjskega dne na Ejmeju, vožnje proti otočju Pomatu in Samoa, starega, prijaznega kapitana Turnerstika in — morda tudi prijatelja
?Paruma, sem!?
Karla, ki mu še danes, ko to piše, zvene po ušesih tožni glasovi:
Ta je razumela te besede. Vstane in se
<poem><center>
»Te uva to te malema,
po?ene v najin ?oln . Eri jo ujame z levico
te uva to hinaro — —.«</center></poem>
in jo rahlo spusti na dno. Nato se nagne
?rez rob in z dvema zamahoma prere?e vezi ,
dr?e?e pripravo, ki je bila za to, da bi se
?oln ne prevrnil . Matemba in Anui sta se
pri erijevem glasu tako prestra?ila, da st a
pozabila na hrambo . Ko zapazita, da je Potomba prerezal vezi in jima tako onemogo?i l
vsako re?itev, za?eneta grozen krik . Pri tem
pa se nagne Anui nekoliko preve? na stran,
in oba se zvrneta v morje ; zdajci ju po?ro
somi.
Parejma si z rokami pokrije obraz ; Potomba pa zopet prime za vesli, in bliskovit o
je letel ?oln ?rez temno vodovje. Krik nesre?nikov je opozoril zaostale spremljevalce
na to, kar se je godilo spredaj . Ko spoznajo
polo?aj, udero grozno rjove? za nami, toda
?olni so bili ria potu drug drugemu. Le eden
se je izmotal izmed drugih in se nama bli?al
?imdalje hitreje. Kar zgrabim pu?ko in pravim
eriju :
�
59
Temu posvetim s kroglo!"
?Stoj, sahib! Ta ni sovra?nik, ampak
prijatelj. Tako hitro vesla le Ombi; njega
in Potombo ne prekosi nih?e. Pusti ga blizu ,
da pojde z nami! ?
Rjovenje in kri?anje zasledovalcev se je
ponovilo napeli so vse mo?i, da bi nas dohiteli, toda ni se jim posre?ilo . V petih minutah dospe na? ?oln in Ombijev v zaliv .
Sedaj gele si Parejma razkrije obraz in
zdihne : ?Potomba, o?eta si pogubil !?
Ombi sko?i iz svojega ?olna v nagega
in pravi tola?ilno : ?Pomiri se, Parejma; tvoja
nesre?a bodi moja nesre?a, in tvoja sre?a
bodi tudi moja sre?a! Danes so bili uni?eni
maliki, in sedaj bode pri naju nebe?ki O?e s
svojim Sinom ki je pri?el na svet izpreminjat
nesre?o v veselje.?
Raz krov ?Vetra? nam vr?ejo mornarji
spleteno lestev, po kateri splezamo navzgor .
?Brzo, Karel, podvizajte se !? zakli?e
kapitan. ?Team ?e veslajo divjaki s ?olni in
plamenicami v zaliv. Mornarji, ugasite lu?i!?
zapove svojim ljudem, ,,in potegnite oba ?olna
na krov, da ju ne opazi ta divjagka sodrga.
Mislijo naj, da ?e vse spi na nagem ,Vetru' !
Le gor s temi lupinami! Tako dobro! In
sedaj bi?e v roke! Ako bi se kdo drznil
pomoliti nos semkaj, mu ga dobro og yrkajte,
�
60
da bo vedel, kaj se pravi vtikati nos v
,Veter' !"
Toda te naredbe ni bilo treba. Zasledovalci so menili, da smo pristali na suho,
zato so veslali proti obre?ju, kjer smo ? e
dolgo videli svit njih plamenic . Na krovu sta
nas sprejela Potaj in kapitan vsa vesela .
Zadnji nas je vzel v svojo kajuto, kjer sem
mu moral natanko razlo?iti vos dogodek. Po
kon?ani povesti mi poda Parejma roko in
pravi :
?Hvala ti, sahib! Re?il si me smrti, kajti
raja bi bila umrla po svojem bodalcu, kako r
se vdala Matembi . ?
Zjutraj se spustimo v morje. Crez pet
dni smo sprejeli na krov kapitana Roberta
z njega mornarji in re?enim blagom ; nato
pa je odjadral nag "Veter" proti oto?ju Samoa.
Tam na otoku Upotu, v kraju Salanfata,
?ivi ?e sedaj bogat trgovec, po imenu Potomba .
In ?asih, kadar tone zlato solnee v morje
in po?ilja zadnje. ?arke ?rez jasne valove,
vesla stari Ombi s svojim ?olnom, v katerem
sedi Potomba s Parejmo, iz zaliva ; in ko bi
Ombi hotel poslu?ati, bi al, kako ?epe?e eri
svoji ?enki: ?Mataori, dnevno ti oko, ti lu?
mojega ?ivljenja ! ?
Morda se spominja v takib bla?enih tre
nutkih sre?na dvojica burne minulosti, sre?e
�
61
in na to nastopivge ?alosti na Tahiti, ?enitovanjskega dne. na Ejmeju, vo?nje proti oto?ju
Pomatu in Samoa, starega, prijaznega kapi
tana Turnerstika in ? morda tudi prijatelj a
Karla, ki mu ?e danes, ko to pi?e, zvene po
u?esih to?ni glasovi :
?Te uva to te malema,
te uva to hinaro - -.?
�
Pri Jan. Giontiniju v Ljubljani
se tudi dobivajo :
Bo?i?ni darovi ? za mladino . Spisal B.Vrabl . . . 20kr.
Cas je zlato . Pou?na povest za mladino . Spisal .F, Hofmann .
36 kr.
Doma in na tujem . Povest. V Ljubljani 1889 20 kr .
Eri. Povest. May-Pretnar 20 kr.
Grizelda . Povest za mladino 10 kr .
Hitri ra?unar z ozirom na sedanji denar po avstrijski veljavi
in na novo mero in vago . 9 . popravljeni natisk . V polusnj u
40 kr.
Izanami, mala Japonka. Povest . V Ljubljani 1889 . . 24 kr .
Izdajalca domovine. Povest. V Ljubljani 1889 . . . . 20 kr .
Knez Crni Turi . Zgodovinska povest. V Ljubljani 1889 .
20 kr.
Najden?ek ali : Pravi?ni se tudi ?ivine usmili . ?etrti natisk .
V Ljubljani 1887 20 ki?.
Narodne pripovedkeza mladino. III. Zbral Dominicus 36 kr.
Nar. pripovedke, 1.?II. zvezek. Spisal Dominicus, po 24 kr.
Naseljenci. Po v . IV . zv . Spis . (Natanael Bumppo) Cooper 24 kr.
Na Preriji. Pov, V. zv . Spis. 24 kr .
Nezgoda na Palavan. Povest 20 kr.
Mirko Po?tenjakovi?, povest za de?ke od 12.?15 . Leta .
Spisal Leban 20 kr.
Poslednji Mehikanec . Povest . II . zvezek. Spisal (Natanael
Bumppo) Cooper 24 kr .
Pri Vrbovcevem grogi . Povest za de?ke od 7 .?12 . lela
.
Spisal Leban 20 kr .
Stezosledec. Pov. M. z. Spis. (Natanael Bumppo) Cooper 24, kr .
Strelec. Pov. I. zv. Spis. (Natanael Bumppo) Cooper 24 kr .
Stile Tomova ko?a. Drugi popravljeni i? ilustrovani natisk
.
Stran 228, kart. V Ljubljani 1888 70 kr .
Ven?ek vezilnih daril ali vo??ilne pesmice o godovih, novem
letu in drugih prilikah . Tretji, povsem popravljen i
natisk . V Ifjuhljani 1886 20 kr .
Vo??ilna knji?ica ali vo??ilni listi za novo leto, godove i n
rojstne dneve. Spisal Ivan Tom?i? . 1870 24 kr.
Vojska na Turskem od leta 1875 . do konca leta 1878 . 36 kr .
Vrtomirov prstan. Tretji pregledani natisk . 1886 . . 20 kr .
Vstajenje ? za mladino . Spisal E. Vrabl 20 kr.
| 