Wikivir

Hlapci: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Vrstica 893:
 
<b>ŽENSKA</b>: Kaj da bi? Ali si ti tisti Antikrist, ki nam otroke
zapeljuje, da kradejo in požigajo in grdobije uganjajo? Ali si ti tisti?
Ali si ti tisti?
 
<b>JERMAN</b>: Mati —
 
<b>ŽENSKA</b>: Nisem tvoja mati, Bog me varuj! To ti povem in to
sem ti prišla povedat: daj ti satanu svoje, če jih imaš, mojih otrok ne dobiš več na izprégled, pa pošlji biriče ponje! Ali misliš, da sem jih izredila za tatove in požigalce? Rajši jih ubijem še danes ta
dan, ko da bi jih Antikristu zapisala! - Tudi ti boš še na zadnjo uro Boga klical, ali takrat te ne bo slišal! - Sram te bodi! ''Pljune predenj, zaloputne duri in odide.''
imaš, mojih otrok ne dobiš več na sprégled, pa
pošlji biriče ponje! Ali misliš, da sem jih zredila za
tatove in požigalce? Rajši jih ubijem še danes ta
dan, ko da bi jih Antikristu zapisala! - Tudi ti boš
še na zadnjo uro Boga klical, ali takrat te ne bo
slišal! - Sram te bodi!
Pljune predenj, zaloputne duri in odide.
 
<b>KALANDER</b>: Rekel sem -— vsa fara je pijana, posebno ženske.
 
<b>JERMAN</b>: Poslušal sem že obilo takih gostov; čudno se mi le
zdi, da so jim besede vsem enake -—— kakor da govoregovorê iz enih ust.
iz enih ust.
 
<b>KALANDER</b>: ''vstane'': Tako ali tako — ukaži, gospod, kakor te je volja; troje nas bo tam.
Tako ali tako - ukaži, gospod, kakor te je volja;
troje nas bo tam.
 
<b>LOJZKA</b>:'''''Lojzka''' potrka na duri in odpre.''
 
<b>JERMAN</b>: ''stopi urno k Lojzki:'' Pozdravljena! Ali si —? ''Se okrene h Kalandru.'' V nedeljo teden.
Pozdravljena! Ali si -?
 
<b>KALANDER</b>: Troje nas bo tam. Pozdravljen, gospod! ''Odide''.
41
Se okrene h Kalandru.
V nedeljo teden.
 
<b>KALANDER</b>: Troje nas bo tam. Pozdravljen, gospod!
Odide.
 
<b>JERMAN</b>: Ali si prinesla? Kaj si prinesla?
 
<b>LOJZKA</b>: Potrpi, da si oddahnem. ''Položi dolgi ovratnik preko stola pred pisalno mizo.'' Prosila sem te, da me nikar ne pošiljaj; ne mene; tja ne!
Položi dolgi ovratnik preko stola pred pisalno mizo.
Prosila sem te, da me nikar ne pošiljaj; ne mene;
tja ne!
 
<b>JERMAN</b>: Kaj mi moreš prinesti nego žalost ali veselje? Na
oboje sem pripravljen, na žalost najpoprej.
 
<b>LOJZKA</b> ''sede na levi'': Nimam pisma. Zdi se mi, da nisem prišla tja ob pravem času. Zlovoljna je bila, pa je govorila besede,
<b>LOJZKA</b>: sede na levi
Nimam pisma. Zdi se mi, da nisem prišla tja ob
pravem času. Zlovoljna je bila, pa je govorila besede,
ki so prišle z jezika, ne iz srca.
 
<b>JERMAN</b>: ''stoji pred njo'': Vse mi povej, vse njene besede, nobene ne utaji in nobene ne zaobrni; spoznal bom, katera je
prišla z jezika in katera iz srca. ''Sede in jo prime za roko.''
Vse mi povej, vse njene besede, nobene ne utaji
in nobene ne zaobrni; spoznal bom, katera je
prišla z jezika in katera iz srca.
Sede in jo prime za roko.
 
<b>LOJZKA</b>: vstane
Ne morem!
Hipen odmor.
Ker pravim, da ti ne morem povedati - ali ne veš,
kaj bi ti morala povedati?
 
<b>LOJZKA</b> ''vstane'': Ne morem! ''Hipen odmor''. Ker pravim, da ti ne morem povedati — ali ne veš, kaj bi ti morala povedati?
<b>JERMAN</b>: izpusti njeno roko
Vedel sem, preden sem te prosil, da pojdi. Ali bolnik
ve, da je na smrt bolan, pa vendar kliče zdravnika,
da bi mu sodbo še naglas povedal. To je tisto
skrito, mevžasto, nizkotno upanje! -
 
<b>JERMAN</b> ''izpusti njeno roko'': Vedel sem, preden sem te prosil, da pojdi. Ali bolnik vé, da je na smrt bolan, pa vendar kliče zdravnika, da bi mu sodbo še naglas povedal. To je tisto skrito, mevžasto, nizkotno upanje! — ''Stopi spet bliže k nji''. Ali vendarle, prosim te, vendarle mi povej … veš, le tako, iz radovednosti … človek rad odkrije svojo rano in jo gleda … pa ga obide gnus in bolečina je
42
manjša … nič se ne boj, ne bom jokal, še nikoli nisem … ''séde zadaj na divan in nasloni lica v dlani'' … povej!
Stopi spet bliže k nji.
Ali vendarle, prosim te, vendarle mi povej … veš,
le tako, iz radovednosti … človek rad odkrije svojo
rano in jo gleda … pa ga obide gnus in bolečina je
manjša … nič se ne boj, ne bom jokal, še nikoli nisem
…
séde zadaj na divan in nasloni lica v dlani
… povej!
 
<b>LOJZKA</b>: ''sede na stol spredaj, z obrazom od njega obrnjena'':
Vesela je bila …
 
Vrstica 983 ⟶ 942:
<b>JERMAN</b>: Kako je to rekla, s kakšno besedo?
 
<b>LOJZKA</b>: Da ne vevé, kaj bi tam na vrtu, je rekla, in da le ostani
v svoji družbi, je rekla, med pijanci in pretepači …
…
 
<b>JERMAN</b>: ''se ne gane'': Dalje!
Dalje!
 
<b>LOJZKA</b>: Da bi ti vrnila pisma, je rekla, pa da jih ni hranila,
Vrstica 998 ⟶ 955:
ostavi na miru.
 
<b>JERMAN</b>: Kaj? ,V bodoče ostavi'? ''Vstane.'' Če je rekla ,v bodoče ostavi', tedaj je vse, kakor je treba. — Glej, Lojzka, prav nič ne čutim, da je moje srce kaj izgubilo; morda niti imelo ni, kar bi
<b>JERMAN</b>: Kaj? ,V bodoče ostavi'?
moglo izgubiti. Tudi ni pridobilo bolečine … nič bolečine; kar se je zgodilo, se je moralo zgoditi … ali zdaj bi se ne bilo smelo zgoditi, ''zdaj'' ne! … Ostal bi bil lep spomin, vesel spomin, kakor na fantovsko vasovanje … zdaj pa ne ostane drugega nič, nego na moji suknji še en pljunek poleg drugih … ''Lojzka sedi, naslonjena ob mizo, in gleda nanj.'' In vendarle je bilo … pomisli, ničesar nisem imel
Vstane.
in ničesar izgubil, pa vendar mi je pri srcu, da bi objokaval …
Če je rekla ,v bodoče ostavi', tedaj je vse, kakor je
treba. - Glej, Lojzka, prav nič ne čutim, da je moje
srce kaj izgubilo; morda niti imelo ni, kar bi
moglo izgubiti. Tudi ni pridobilo bolečine … nič
 
<b>LOJZKA</b> ''tiho'': Tudi meni … tudi meni je bilo že tako pri srcu.
43
bolečine; kar se je zgodilo, se je moralo zgoditi …
ali zdaj bi se ne bilo smelo zgoditi, zdaj ne! … Ostal
bi bil lep spomin, vesel spomin, kakor na fantovsko
vasovanje … zdaj pa ne ostane drugega
nič, nego na moji suknji še en pljunek poleg drugih
…
 
<b>JERMAN</b> ''stopi k nji in jo prime za roko'': Slabič sem, glej, otrok, jokav sanjač … pa bi se rad za junaka postavljal … Nikomur bi ne pokazal svojega solzávega srca … ali tvoje oči so tako jasne … ni me sram pred njimi … kakor da bi stopil pred ogledalo … ''Med pogovorom se je bilo po malem zmračilo.'' Tebi rečem, da sem žalosten in malodušen in da se … ''tišje'': da se bojim trpljenja …
<b>LOJZKA</b>: sedi, naslonjena ob mizo, in gleda nanj.
In vendarle je bilo … pomisli, ničesar nisem imel
in ničesar izgubil, pa vendar mi je pri srcu, da bi
objokaval …
 
<b>KOMAR</b> ''pod oknom, s pijanim glasom'': Golob in golobica, Bog vaju blagoslovi!
<b>LOJZKA</b>: tiho
Tudi meni … tudi meni je bilo že tako pri srcu.
 
<b>JERMAN</b>: ''stopi ks njihitrim korakom proti oknu; tedaj se odpahnejo duri in jona pragu se primeprikaže zapijani rokoKomar.''
Slabič sem, glej, otrok, jokav sanjač … pa bi se rad
za junaka postavljal … Nikomur bi ne pokazal
svojega solzavega srca … ali tvoje oči so tako jasne
… ni me sram pred njimi … kakor da bi stopil
pred ogledalo …
Med pogovorom se je bilo po malem zmračilo.
Tebi rečem, da sem žalosten in malodušen in da
se …
tišje
da se bojim trpljenja …
 
<b>KOMAR</b>: Kaj so rekle moje oči! ''Iztegne roke kakor za blagoslov''. Ljubita se, kakor jaz vaju ljubim —
<b>KOMAR</b>: pod oknom, s pijanim glasom
Golob in golobica, Bog vaju blagoslovi!
 
<b>JERMAN</b>: stopiSpóti, s hitrim korakom proti oknu; tedaj sepijanec!
odpahnejo duri in na pragu se prikaže pijani Komar.
 
<b>KOMAR</b>: Pa brez zamere, pa lep adijo! ''Se opoteče med durmi, pa se vrne za korak.'' Kaj bi rekel tovariš Hvastja? Pokoro boš delal za
<b>KOMAR</b>: Kaj so rekle moje oči!
tega pijanca, hudo pokoro! ''Odide''.
Iztegne roke kakor za blagoslov.
Ljubita se, kakor jaz vaju ljubim -
 
44
 
<b>JERMAN</b>: Spoti, pijanec!
 
<b>KOMAR</b>: Pa brez zamere, pa lep adijo!
Se opoteče med durmi, pa se vrne za korak.
Kaj bi rekel tovariš Hvastja? Pokoro boš delal za
tega pijanca, hudo pokoro!
Odide.
 
<b>LOJZKA</b>: Zdelo se mi je, da je šel za menoj.
 
<b>JERMAN</b>: ''stopi k pisalni mizi ter prižge svetilko:'' Misliš, da je cunja in motovilo, pa je modrijan; spoznal je, da zvestemu hlapcu gospodar ne zameri greha … lahko bi v cerkvi kvante prepeval …
Misliš, da je cunja in motovilo, pa je modrijan;
spoznal je, da zvestemu hlapcu gospodar ne zameri
greha … lahko bi v cerkvi kvante prepeval …
 
<b>LOJZKA</b>: ''stopi k stolu in si ogrne ovratnik'': Ne zameri, da ti nisem veselja prinesla.
Ne zameri, da ti nisem veselja prinesla.
 
<b>JERMAN</b>: Prinesla si mi tolažbe. Zahvaljena! … ''Spremi jo do duri.'' Zdi se mi, da si mi za sto korakov bližja nego prej
… da ti šele zdaj vidim v oči … rad te imam, ker sva tako samá … samá med živimi ljudmi! …
Spremi jo do duri.
Zdi se mi, da si mi za sto korakov bližja nego prej
… da ti šele zdaj vidim v oči … rad te imam, ker
sva tako samá … samá med živimi ljudmi! …
 
<b>LOJZKA</b>: Tudi ti zahvaljen za to besedo.
Vrstica 1.073 ⟶ 987:
<b>JERMAN</b>: Lahko noč.
 
<b>LOJZKA</b>: Lahko noč. ''Odide.''
Odide.
 
<b>JERMAN</b>: ''stopi k pisalni mizi in odpre miznico; vzame sliko v
roko, govori zelo tiho in počasi'': Kje si zdaj? … Komaj da te še vidim, ne spoznal bi te skoraj več … Da si mi dala le en pozdrav … čista misel bi šla s teboj … ''na duri trka'' … čista misel s teboj …
roko, govori zelo tiho in počasi
''Položi zamišljen sliko na mizo''.
Kje si zdaj? … Komaj da te še vidim, ne spoznal bi
te skoraj več … Da si mi dala le en pozdrav … čista
misel bi šla s teboj …
Na duri trka …
čista misel s teboj …
Položi zamišljen sliko na mizo.
 
<b>ŽUPNIK</b>: ''odpre duri'': Dober večer. — ''Jerman se vzdrami in vstane.'' Tudi apostelj ni čakal, da bi ajdje romali k njemu.
45
 
<b>JERMAN</b>: In kadar je prišel k njim, so ga prijazno sprejeli. —
<b>ŽUPNIK</b>: odpre duri
''Vzame svetilko in jo nese k mizi na levi.'' Sedite!
Dober večer.
 
Župnik gre počasi proti mizi; '''mati''' pride od desne, stopi k njemu in mu poljubi roko; nato pospravi mizo ter odnese skodelico in krožnike na desno; župnik sede; mati se vrne z belim prtom in ga pogrne, nato odide; Jerman sede župniku nasproti.
<b>JERMAN</b>: se vzdrami in vstane.
Tudi apostelj ni čakal, da bi ajdje romali k njemu.
 
<b>JERMAN</b>: In kadar je prišel k njim, so ga prijazno sprejeli. -
Vzame svetilko in jo nese k mizi na levi.
Sedite!
 
<b>ŽUPNIK</b>: gre počasi proti mizi; mati pride od desne,
stopi k njemu in mu poljubi roko; nato pospravi mizo
ter odnese skodelico in krožnike na desno; župnik
sede; mati se vrne z belim prtom in ga pogrne, nato
odide; Jerman sede župniku nasproti.
 
<b>ŽUPNIK</b>: Čudno se vam zdi, da prihajam v teh časih in ob
Vrstica 1.108 ⟶ 1.005:
<b>JERMAN</b>: Res, čudno se mi zdi.
 
<b>ŽUPNIK</b>: Kajti mislili ste in še mislite, da imate posla s preganjalci, ki gledajo, kako bi vas pogubili že na tem svetu.
ki gledajo, kako bi vas pogubili že na tem
svetu.
 
<b>JERMAN</b>: Tako mislim.
Vrstica 1.117 ⟶ 1.012:
nisem govoril še z nikomer.
 
<b>MATI</b>: ''prinese čaja in peciva ter postavi na mizo'': Malo je, ali sprejmite iz vdanega srca.
Malo je, ali sprejmite iz vdanega srca.
 
<b>ŽUPNIK</b>:''Župnik se zahvali z rahlim poklonom, mati odide''.
 
<b>ŽUPNIK</b>: Ne spominjam vas rad, kaj sem rekel in kako sem
ukazal; ali poglavitno je bilo -— ne zamerite, beseda
je le prispodoba -: da hlapec bodi hlapec in
poslušen gospodarju.
Vrstica 1.129 ⟶ 1.023:
<b>JERMAN</b>: Sprejel sem ta ukaz, kakor se je spodobilo.
 
<b>ŽUPNIK</b>: Prispodoba o hlapcu je lepa, toda ne razumljiva naglim in vročim ljudem, ki slišijo besedo, pa ne spoznajo misli.
46
 
<b>ŽUPNIK</b>: Prispodoba o hlapcu je lepa, toda ne razumljiva
naglim in vročim ljudem, ki slišijo besedo, pa ne
spoznajo misli.
 
<b>JERMAN</b>: Beseda je razločna; obrnite jo kakor koli, zmerom
je enaka.
 
<b>ŽUPNIK</b>: Beseda je kakor imeimé človeka: prazen glas; lahko je
imeimé svetnika, lahko imeimé nejevernika. Pa je tudi kakor cekin, na cesti najden: pametnemu bogastvo, razsipniku izkušnjava in greh.
kakor cekin, na cesti najden: pametnemu bogastvo,
razsipniku izkušnjava in greh.
 
<b>JERMAN</b>: Resnično vam povem, da se nisem ukvarjal s tako modrostjo.
modrostjo.
 
<b>ŽUPNIK</b>: Ko ste slišali besedo hlapec iz mojih ust, ste ugledali
v svojih užaljenih mislih črno suknjo, rožni venec, procesije in bratovščine. Slišali ste ukaz, ki ga nisem dal. Bodi prispodoba dognana: kadar je hlapec dokončal svoj posel, pojdi v krčmo, ali
pojdi kamorkoli, gospodar te ne vidi; eno glej, da mu v pijanosti žita ne povaljaš in hleva ne zapališ.
venec, procesije in bratovščine. Slišali ste ukaz, ki
ga nisem dal. Bodi prispodoba dognana: kadar je
hlapec dokončal svoj posel, pojdi v krčmo, ali
pojdi kamorkoli, gospodar te ne vidi; edino glej,
da mu v pijanosti žita ne povaljaš in hleva ne zapališ.
 
<b>JERMAN</b>: Če je res, kar slutim, bi rajši, da ni res.
 
<b>ŽUPNIK</b>: Razglasili so me za krvoločnika in okrutneža, ki
pohódi, kar mu je na poti, in se ne méni za jok trpečih. Mnogokdaj nimam, da bi dal beraču, ki me sreča na cesti. Toliko jih je, ki jedo moj kruh, da ga sebi skópo režem. Povedal pa sem vam to reč zategadelj, da vam povem še nadalje: nikomur, ki jé moj kruh, ne gledam na usta, če se je pokrižal, preden je ugriznil; ne vprašam ga za
pohodi, kar mu je na poti, in se ne meni za jok
grehe, ne gonim ga v cerkev. Ali eno je potrebno in je ukaz: da pokaže name, kadar ga vprašajo, kdo mu je gospodar.
trpečih. Mnogokdaj nimam, da bi dal beraču, ki
me sreča na cesti. Toliko jih je, ki jedo moj kruh,
da ga sebi skopo režem. Povedal pa sem vam to
reč zategadelj, da vam povem še nadalje: nikomur,
ki jé moj kruh, ne gledam na usta, če se je
pokrižal, preden je ugriznil; ne vprašam ga za
grehe, ne gonim ga v cerkev. Ali eno je potrebno
 
<b>JERMAN</b>: Očitno je tedaj: hlapčuj, pa boš napojèn in nasičen
47
in je ukaz: da pokaže name, kadar ga vprašajo,
kdo mu je gospodar.
 
<b>JERMAN</b>: Očitno je tedaj: hlapčuj, pa boš napojen in nasičen
in postelja ti bo postlana!
 
<b>ŽUPNIK</b>: Mnogo je gospodarjev, ki niso mojih misli. Tam
nekje v hribih -— na Goličavi, se mi zdi -— tam je župnik, ki gleda ob blagoslovu izpod monštrance, če je učitelj pokleknil; in durce tabernaklja so mu ogledalo, da vidi, če se je ob darovanju pokrižal.
župnik, ki gleda ob blagoslovu izpod monštrance,
če je učitelj pokleknil; in durce tabernaklja so mu
ogledalo, da vidi, če se je ob darovanju pokrižal.
 
<b>JERMAN</b>: Počastili ste me, da ste prišli v to mojo siromašno
izbo; ali rad bi vedel, čemu te zgodbe.
 
<b>ŽUPNIK</b>: Vi niste podobni tistim, ki so pocepalipocépali na kolena,
ko so se tla zamajala; moški ste in pošteni, rad bi vam roko dal v prijaznosti; in toplejše bi jo stisnil nego spolzke roké tistih, ki jih moléé naproti. Zato sem vam razložil, kako malo je potreba, da … da
vam roko dal v prijaznosti; in toplejše bi jo stisnil
nego spolzke roké tistih, ki jih mole naproti. Zato
sem vam razložil, kako malo je potreba, da … da
prestopite ta plitki jarek med nama.
 
<b>JERMAN</b>: Nič drugega torej nego skriti in zatajiti to malo,
kar je razuma v glavi, in to malo, kar je poguma v srcu?
srcu?
 
<b>ŽUPNIK</b>: Prepričanje, naziranje, mišljenje, vera in kolikor
je še teh besed -— ne vprašam vas zanje. Kajti ena beseda je, ki je živa in vsem razumljiva: oblast. Živa je od vekomaj, vseh besed prva in zadnja. Pokôri se, ne upiraj se, je poglavitna zapoved; vse
drugo je privesek in olepšava. Kdor se ravná po tej zapovedi, mu bodo grehi odpuščeni; kdor jo prelomi, bo smrti deležen. — Prišel sem, da vam to povem, preden se vam izpolni sodba, ki jo sami zahtevate. Moja duša bo čista.
beseda je, ki je živa in vsem razumljiva: oblast.
Živa je od vekomaj, vseh besed prva in zadnja.
Pokôri se, ne upiraj se, je poglavitna zapoved; vse
drugo je privesek in olepšava. Kdor se ravna po
tej zapovedi, mu bodo grehi odpuščeni; kdor jo
prelomi, bo smrti deležen. - Prišel sem, da vam
to povem, preden se vam izpolni sodba, ki jo sami
zahtevate. Moja duša bo čista.
 
<b>JERMAN</b>: Hvaležen sem vam od srca. — Ali niste rekli, da
48
sem moški in pošten? Resnično, za hlapca nisem rojen. Morda bi rad bil napojen in nasičen, morda bi rad sladko počival pod gospodarjevo streho, ali moje koleno je tako ustvarjeno, da se ne upogne rado; ne uboga, pa če mu sam ukažem. Ni bilo treba, da ste mi prišli oznanit, sam sem vedel, kakšna sodba mi je govorjena. Za mučenca nimam
veselja, za junaka ne darú; ali zgôdi se, kar se mora zgoditi — oskubite jastreba, v goloba se le ne bo spremenil; in naj se škrjanec devetkrat zakolne, lajal ne bo nikoli. — Zares sem vam od srca hvaležen. ''Vstane.'' Pokazali ste mi, kaj je moj posel — iz hlapcev napraviti ljudi; pa če le enemu odvežem roké in pamet, bo dovolj plačila.
 
<b>ŽUPNIK</b>: Sami ste sodili! Položi skodelico na mizo, da bi vstal; v tem hipu se odpró duri.
<b>JERMAN</b>: Hvaležen sem vam od srca. - Ali niste rekli, da
sem moški in pošten? Resnično, za hlapca nisem
rojen. Morda bi rad bil napojen in nasičen, morda
bi rad sladko počival pod gospodarjevo streho,
ali moje koleno je tako ustvarjeno, da se ne upogne
rado; ne uboga, pa če mu sam ukažem. Ni bilo
treba, da ste mi prišli oznanit, sam sem vedel,
kakšna sodba mi je govorjena. Za mučenca nimam
veselja, za junaka ne daru; ali zgôdi se, kar
se mora zgoditi - oskubite jastreba, v goloba se
le ne bo spremenil; in naj se škrjanec devetkrat
zakolne, lajal ne bo nikoli. - Zares sem vam od
srca hvaležen.
Vstane.
Pokazali ste mi, kaj je moj posel - iz hlapcev napraviti
ljudi; pa če le enemu odvežem roké in pamet,
bo dovolj plačila.
 
<b>PISEK</b> ''stopi v izbo široko in nerodno:'' Pozdravljeni! Živeli! Jaz sem z vami! Nate roko! ''lztegne roko proti Jermanu in omahne''.
<b>ŽUPNIK</b>: Sami ste sodili!
Kje pa jih je kaj, teh prekletih črnih muh? Ali se jih kaj bojimo, kaj? Ali smo mevže, kaj? Vi ste mož — čast možú! ''Se odkrije.''
Položi skodelico na mizo, da bi vstal; v tem hipu se
… Gospod — jaz — veste, nocoj mi je zmanjkalo — za večerjo — vsakemu se primeri —
odpro duri.
 
<b>PISEKJERMAN</b>: stopi''seže v izbožep'': širokoNáte in nerodnopojdite, trudni ste.
Pozdravljeni! Živeli! Jaz sem z vami! Nate roko!
lztegne roko proti Jermanu in omahne.
Kje pa jih je kaj, teh prekletih črnih muh? Ali se
jih kaj bojimo, kaj? Ali smo mevže, kaj? Vi ste
mož - čast možú!
Se odkrije
… Gospod - jaz - veste, nocoj mi je zmanjkalo
- za večerjo - vsakemu se primeri -
 
<b>PISEK</b>: Vsakemu se primeri — ''Ugleda župnika, zasenči z eno roko oči, s klobukom pokaže nanj.'' He, he? … Črna suknja, črn možic! Ali bi mu nekaj povedal? Ali bi mu nekaj povedal, temu debelemu?
49
''Razprostre roké''. Fej!
 
<b>JERMAN</b> ''ga prime za roko'': sežeLahko noč! v''Odpre žepduri''.
Náte in pojdite, trudni ste.
 
<b>PISEK</b> med durmi: VsakemuNič za malo … vsakemu se primeri -… ''Odide''.
Ugleda župnika, zasenči z eno roko oči, s klobukom
pokaže nanj.
He, he? … Črna suknja, črn možic! Ali bi mu nekaj
povedal? Ali bi mu nekaj povedal, temu debelemu?
Razprostre roke.
Fej!
 
<b>JERMAN</b> ''se vrne proti župniku'': gaNa čigavi primenjivi zani rokoplevela?
Lahko noč!
Odpre duri.
 
<b>ŽUPNIK</b>: M-da … ''Vstane''. Namerili ste se hlapce v ljudi izpreobračat; pot je težavna in gre v kolobarju, nikoli je ne boste premerili do konca … nihče je še ni.
<b>PISEK</b>: med durmi
Nič za malo … vsakemu se primeri …
Odide.
 
<b>JERMAN</b>: sePa vrneče protije župnikune premerim do konca — hodil sem, kamor
Na čigavi njivi ni plevela?
 
<b>ŽUPNIK</b>: M-da …
Vstane.
Namerili ste se hlapce v ljudi izpreobračat; pot je
težavna in gre v kolobarju, nikoli je ne boste premerili
do konca … nihče je še ni.
 
<b>JERMAN</b>: Pa če je ne premerim do konca - hodil sem, kamor
je držala moja pravična pot.
 
<b>ŽUPNIK</b>: Kadar vam bodo noge odpovedale in boste sedeli
na zadnjem kantonu, se spomnite, da mi je bilo hudó ob slovesu.
hudó ob slovesu.
 
<b>JERMAN</b>: Spominjal se bom.
 
<b>ŽUPNIK</b>: In da sem vam nazadnje rekel; ena noč je še do jutra.
50
 
<b>ŽUPNIK</b>: In da sem vam nazadnje rekel; ena noč je še do
jutra.
 
<b>JERMAN</b>: Bodi, kakor je sojeno.
 
<b>ŽUPNIK</b>: Bodi! ''Poklonila sta se narahlo, župnik odide počasi, Jerman stoji mirno.''
Poklonila sta se narahlo, župnik odide počasi, Jerman
stoji mirno.
 
<b>JERMAN</b>: Kakor je sojeno! ''Stopi počasi proti mizi''.
Stopi počasi proti mizi.
 
<b>MATI</b>: ''od desne, postane na pragu; s tihim glasom'': Franc!
Franc!
 
<b>JERMAN</b>: Kaj ukazujete, mati?
 
<b>MATI</b> ''stopi k njemu'': Glej, Franc, otrok moj: ni dolgo več … do svetega božiča, mislim … ko mi bodo zvonili na to zadnjo pot … usmili se mojega srca, in svoje duše se usmili … Glej, na kolenih klečim pred teboj — ''poklekne trudoma'' — ne zavrzi Boga!
<b>MATI</b>: stopi k njemu
Glej, Franc, otrok moj: ni dolgo več … do svetega
božiča, mislim … ko mi bodo zvonili na to zadnjo
pot … usmili se mojega srca, in svoje duše se usmili
… Glej, na kolenih klečim pred teboj -
poklekne trudoma
ne zavrzi Boga!
 
<b>JERMAN</b>: ''se skloni, da bi jo vzdignil'': Mati!
Mati!
 
== ČETRTI AKT ==
51
ČETRTI AKT
 
Krčma. Na levi vhod s ceste, na vsaki strani okno;
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Hlapci«