Spomini (Valentin Korun): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mhladnik (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 24:
so ti nas gimnazijce imenovali kostrune.
In te psovke so se tako udomačile,
da so bile naša stalna poznamenjavanja.<br>
 
Dočim pa se je omenjeno sovraštvo
omejevalo večji del leta le na
Vrstica 49 ⟶ 50:
in pa ker je navadno, ko je
bojna vihra najbolj divjala, posegla
tudi višja sila med nas borilce.<br>
 
Namreč ko smo bili v najhujšem
ognju ter so kozli in koštruni cepali
Vrstica 64 ⟶ 66:
ude, da smo se ozrli nazaj šele,
ko smo zaloputnili za seboj vrata
svojih dijaških lukenj.<br>
 
Drugi dan pa so se pričela mirovna
pogajanja. In ker smo stali
Vrstica 81 ⟶ 84:
pa na onem, ki je obrnjen
proti Golovcu in jo grši, drugi teden
pa narobe in tako dalje.<br>
 
Vendar pa navzlic skrupuloznonatančni
stilizaciji pogodbe sprava le
Vrstica 96 ⟶ 100:
prask, katerih nasledek je bil
divji krik in ravs, konec pa skupni
beg pred polipom.<br>
 
Da tako ne more iti dalje, je bilo
uvidno vsakemu, če nismo hoteli potratiti
Vrstica 102 ⟶ 107:
časa v neplodnem medsebojnem
ravsu in kavsu. Toda kako si
odpomoči?<br>
 
K sreči so bodrejši izmed nas čitali
včasi odlomek iz kakega političnega
Vrstica 114 ⟶ 120:
in se organizujmo: „Dobro organizovani
bomo mogočni, da za vedno izpodrinemo
kozle s planote."<br>
 
Takim modrim nasvetom bi bilo
seveda nespametno zapirati srca. In
zato jim jih nismo, temveč smo se
začeli takoj igrati „te velike" ter se
lotili organizovanja.<br>
 
Pred vsem nam je bilo treba vojvode,
ki ne bi le preudarno razpolagal
Vrstica 128 ⟶ 136:
v strah prijemati nepokorne našince.
Za kar mu je bilo zlasti potreba močnega
glasu in trdnih pesti.<br>
 
Toda tu smo zadeli ob prve težkoče.
Ne sicer, da bi nam nedostajalo
Vrstica 139 ⟶ 148:
bilo res. Vojvoda je mogel biti samo
eden, postali bi bili pa radi vsi. In
to je bil prvi in naglavni križ.<br>
 
K temu se je pa pridružila še
razlika v načelih in sicer važnih načelih.
Vrstica 160 ⟶ 170:
odnehati, temveč je vsaka postavila
svojega kandidata, začela se je divja
gonja.<br>
 
Kandidatu kmečke stranke se je
očitalo, Češ da nima niti žepne rute
Vrstica 166 ⟶ 177:
da je tat, ker je tresel nekoč
jabolka na sosedovem vrtu. In vzklikalo
se je: „Tak"Tak falot naj bi bil naš
vojvoda! Nikdar ne!u"<br>
 
Nad kandidatom gosposke stranke
pa so se spodtikali, češ da noseč suknjo
Vrstica 176 ⟶ 188:
mesec; da je slepar, ker se je nekoč
peljal na vrtiljaku, ne da bi bil plačal.
„In"In tak lump naj bi bil vojvoda
nas kmetov Čistih rok! Nikdar ne!u"<br>
 
In to je šlo tako dalje prav kakor
pri „teh velikih".<br>
 
Medtem pa ko smo se mi prepirali,
koga bi postavili za vojvodo,
Vrstica 191 ⟶ 205:
zedinili sta se slednjič za kompromisnega
kandidata v osebi moje
malenkosti.<br>
 
Sicer sem imel jaz, kakor uvidevam
sedaj, ko stvar trezneje promotri
Vrstica 212 ⟶ 227:
lahko presodite, za vojvodo me te
lastnosti niso mogle priporočiti, k večjemu
za diplomata.<br>
 
Vkljub temu pa sem bil jaz tisti
srečnik, na katerega so se obrnile
Vrstica 231 ⟶ 247:
pripelje najdalje, ako se v vsem posnema
predstojnike in se ima vrh
tega še nekaj hofratstva pod srajco.<br>
 
In da sem imel prav, evo dokaza
moja izvolitev za vojvodo. Isto se je
Vrstica 238 ⟶ 255:
karijerco, hvala bogu! Da pa še ni
vseh dni konec, mi pa lahko verjamete
na besedo.<br>
 
Poveljnika torej smo imeli ali
pravzaprav so imeli, namreč mene.
Toda zdaj pa je nastal punt med
pr os takiprostaki, ker navzlic kompromisu v
resnici ni bil nihče z menoj zadovoljen.
Eden ne, ker mu nisem dal
Vrstica 257 ⟶ 275:
močno, da je malo manjkalo, da nisem
ostal že pri Florijanski cerkvi,kjer smo se zbirali, poveljnik brez
armade.<br>
 
Da se to ni zgodilo, povzročila
je bojazen, da ne bi naše igrišče za
Vrstica 281 ⟶ 300:
na stolu. In pod sličnimi pretvezami
je popihalo tudi mnogo drugih, vrste
so se pa vedno bolj redile.<br>
 
Ko smo pa dospevši pod planoto
ugledali, kako so se kozli na našem
Vrstica 302 ⟶ 322:
sovragov, ki so pometavši žoge in
tarče na stran, krohotaje gledali ta
bratomorni prizor za bogove.<br>
 
K sreči se je v pravem trenutku,
ko še niso bili vsi lasje poruvani in
Vrstica 312 ⟶ 333:
navzdol ter se ozrli nazaj šele, ko so
zaloputnili za seboj vrata svojih dijaških
lukenj.<br>
 
Vprašanje pa, čigava da je planota,
ostalo je nerešeno tedaj, in če