Gozdovnik: Razlika med redakcijama

dodanih 48 zlogov ,  pred 3 leti
brez povzetka urejanja
|licenca=javna last
| wikipedija =
}}zad
 
==V Elančovskem pristanu.==
Fabiju je vrela kri. Ponovljeni umorski poskus je odstranil iz njegovega srca vsaktero milejše mišljenje. Čutil je le eno misel, da sovražnike dohiti, razdrobi. Na njih prevažno število niti mislil ni.
{{prelom strani}}
Zadnji grm preskočivši, in blizu reke dospevši, vidi prizor, ki je njegovo ljutost izpodbol do najvišje stopinje.
?ca .e:>
 
Kakor smo že rekli, je bil čez reko most narejen iz dveh na pol otesanih debel, segajočih z enega brega na drugi, med kterima se je srdito penil Salto de Agua. Konca teh hlodov, kterih širokost je bila le tolika, da je mogel konj črez iti ter nista bila z ničemur pritrjena v zemljo,
Zadnji grm presko?iv?i, in blizu reke dospev?i,
temuč sta ležala na goli skali. Nekaj trdnih možakov je moglo ta most razdreti in prehod onemogočiti, ker visoka bregova sta bila predaleč vsaksebi.
vidi prizor, ki je njegovo Ijutost izpodbol do najvi?je stopinje.
 
Ta trenotek, ko je imel Fabij skočiti na most, potegnili so od jezdecev gonjeni konji hloda. Isti hip presekajo lase, in hloda z žvižgajočimi lasi zagrmita v reko, da se voda visoko zapeni.
Kakor smo ?e rekli, je bil ?ez reko most narejen iz dveh na pol otesanih dbbel, segajo?ih z
enega brega na drugi, med kterima se je srdito
penil Salto de Agua . Konca teh hlodov, kterih
?irokost je bila le tolika, da je mogel konj ?rez
iti ter nista bila z ni?emur pritrjena v zemljo,
temu? sta le?ala na goli skali, Nekaj trdnih mo?akov je moglo ta most razdreti in prehod onemogo?iti, ker visoka bregova sta bila predale? vsaksebi .
 
Fabij krikne kakor obdivjan. Arečiza ga je videl. Tudi on se je razkačil, da je sledovnik drugič ušel njegovemu naklepu.
Ta trenotek, ko je imel Fabij sko?iti na most,
potegnili so od jezdecev gonjeni konji hloda . Isti
hip presekajo lase, in hloda z ?vi?gajo?imi lasi
zagrmita v reko, da se voda visoko zapeni.
 
»Sennor, vrag sam varuje tega človeka! Dobro sem videl, da moja krogla je — —«
Fabij krikne kakor obdivjan . Are?iza ga j e
 
Obstane. Saj drugim ni bilo treba vedeti, kaj je kovaril z Baraho in Oročejem.
videl. Tudi on se je razka?il, da je sledovnik drugi?
 
»Pojdite sem, sennor Tiburcio!« roga se Arečiza.
u?el njegovemu naklepu.
 
»Gremo pa skupaj bonanso iskat!«
?Sennor, vrag sam varuje tega ?loveka ! Dobro
 
Fabij videvši podrti most, okrene konja. Žival je sopihala pod njim, tudi jezdec se je tresel prevelike vznemirjenosti.
sem videl, da moja krogla je --?
 
Nadlegujočo puško spusti na tla, potegne nož, obrne konja, ter jezdi do gorovja nazaj, da bi reko prekoračil v velikanskem zaletu. Visoko dvigne uzdo, vzravna se v stremenih, udari z ostrogami, ter zleti kakor pšica proti reki.
Obstane . Saj drugim ni bilo treba vedeti, kaj
{{prelom strani}}
 
Strahoviti podjetljaj se ni imel posrečiti. Konj se splaši zagledavši penečo globočino, vzpne se in obrne.
je kovaril z Baraho in Oro?ejem .
 
"Pojdite sem, sennor Tiburcio !" roga se Are?iza.
 
"Gremo pa skupaj bonanso iskat ! "
 
Fabij videv?i podrti most, okrene konja. Zival
je sopihala pod njim, tudi jezdec se je tresel prevelike vznemirjenosti.
 
Nadlegujo?o pu?ko spusti na tla, potegne no?,
obrne konja, ter jezdi do gorovja nazaj, da bi reko
prekora?il v velikanskem zaletu . Visoko dvigne
uzdo, vzravna se v stremenih, udari z ostrogami, ter
zleti kakor p?ica proti reki.
 
105 L>-
 
 
Strahoviti podjetljaj se ni imel posre?iti. Konj
se spla?i zagledav?i pene?o globo?ino, vzpne se
in obrne .
 
"Boji se mladi?. Zugati zna, a jezditi ne !"
kli?e don Estevan.
 
?Sennor Are?'iza, kaj imate s Tiburcijem??
vpra?a po?teni Diaz, ki tega prizora ni mogel
razumeti .
 
»Boji se mladič. Žugati zna, a jezditi ne!« kliče don Estevan.
"Le zasebno malenkost, ki vas ni? ne briga !"
 
»Sennor Arečiza, kaj imate s Tiburcijem?« vpraša pošteni Diaz, ki tega prizora ni mogel razumeti.
?Toraj ga pustite, naj mirno gre. Nemogo?e je,
semkaj priti, in z va?o zasrambo ga tirate v gotovo
smrt .?
 
»Le zasebno malenkost, ki vas nič ne briga!«
"Naj pa utone, ?e ne?e pustiti !"
 
»Toraj ga pustite, naj mirno gre. Nemogoče je, semkaj priti, in z vašo zasrambo ga tirate v gotovo smrt.«
Fabij je bil konja drugi? obrnol, da drugi?
poskusi zalet. Are?iza je videl smrt zani?ujo?o
odlo?nost v mladem licu. Opazil je, kako je kvi?ku
dvignol no?, da ga konju v vrat zasadi, hote? ga
z bole?ino izpodbosti do najve?jega napora.
 
»Naj pa utone, če neče pustiti!«
?Saj se res ne ?ali. Zlodej res gre! Ru?ilo,
Baraha, Oro?ej ! ustrelite ga ! ?
 
Fabij je bil konja drugič obrnol, da drugič poskusi zalet. Arečiza je videl smrt zaničujočo odločnost v mladem licu. Opazil je, kako je kvišku dvignol nož, da ga konju v vrat zasadi, hoteč ga z bolečino izpodbosti do največjega napora.
Mahoma so namerjene tri pu?ke na Fabija.
.,Stojte ! kdor streli, je mrtev !" zagrmi mogo?en
glas, ?umenje voda preupiv?i.
 
»Saj se res ne šali. Zlodej res gre! Kučilo, Baraha, Oročej! ustrelite ga!«
Rdoles pa Dormiljon sta bila na mesto prispela ,
ter stala z vzdignjenima pu?kama tostran brega.
Takoj se pobesijo pu?ke treh banditov. Predobro so
znali, da ,Orlun' uresni?i svojo pretitev .
 
Mahoma so namerjene tri puške na Fabija.
"Nazaj, Fabij !" kli?e Kanad?an ; "sieer si
izgubljen !"
?Fabij !? odmeva v notrini Are?izini. Izpoznala
sta se Fabij, Pepo !"
 
»Stojte! kdor streli, je mrtev!« zagrmi mogočen glas, šumenje voda preupivši.
Rdolesovo svarilo je bilo prepozno pri?lo . Napetih
?il leti konj proti reki - - stra?anski skok ?
 
Rdoles pa Dormiljon sta bila na mesto prispela, ter stala z vzdignjenima puškama tostran brega. Takoj se pobesijo puške treh banditov. Predobro so znali, da ,Orlun' uresniči svojo pretitev.
?<? 106 ,i----
 
»Nazaj, Fabij!« kliče Kanadčan; »sicer si izgubljen!«
&segel je s vsemi ?tirimi ono stran. Toda zob
 
»Fabij!« odmeva v notrini Arečizini. Izpoznala sta se Fabij, Pepo!«
?asa je bil razglodal, razdejal kamenje. Odtrga se.
Krik strahote iz ust obeh lovcev, krik veselja iz
ust don Estevana - - Mo? in konj se pogrezneta,
stra?no ropotajo?a, v valove, ki se zgrnejo nad
njima, kterih ?relu uiti ni bilo mogo?e ?
 
Rdolesovo svarilo je bilo prepozno prišlo. Napetih žil leti konj proti reki — — strašanski skok — — {{prelom strani}} dosegel je s vsemi štirimi ono stran. Toda zob časa je bil razglodal, razdejal kamenje. Odtrga se. Krik strahote iz ust obeh lovcev, krik veselja iz ust don Estevana — — Mož in konj se pogrezneta, strašno ropotajoča, v valove, ki se zgrnejo nad njima, kterih žrelu uiti ni bilo mogoče — —
,
 
==Otok v reki GinGili.==
 
Onstran tuba?kega sveta lei? neskon?ne planjave,
4.933

urejanj