Gozdovnik: Razlika med redakcijama

dodani 3 zlogi ,  pred 3 leti
Ta pot so izhodile bivolov črede ali kopita divjih konjev, ki so semkaj k bregu pit hodili. S tega otoka torej je bilo moči razgledati vso ravnoto.
 
Otok se je bil naredil prvotno od dreves in debel, ki so se s koreninami in vejami zaplela in {{prelom strani}} v strugi obtičala. Priplavala so druga drevesa, ki so v ta se zagrabila. Nektera so imela še perje, druga so bila zdavnaj že useknila. Ker so se bila z vejevjem in korenjem trdno zamotala, so bila kakor nekakošen plav, čemur pa je bilo treba mnogo let. Suha trava, gosto bilje, ktero so valovi natrgali ob bregovih in semkaj pripluli, zamašila je bila že davno vse te kote in praznine plavove. Prah in
pesek, ki ga je veter iz daljnih krajev semkaj zanesel, je to travo in bilje polagoma kakor s skorjo pokril, iz tega je sčasoma postal nekak trden svet, okolu kterega je bilo pognalo visoko trsovje, da je bil otok prav gosto zeleno obrobljen.
 
Ta rob je obsegal kakih trideset do štirideset četrtnih črevljev prostora, z veliko in sočno travo pokritega. Ležeč ali klečeč človek, naj je bil sicer tako visok in močan, je izginol za tem mladičjem in zelenim vrbovjem.
--<?' 113 ?>
v strugi obti?ala. Priplavala so druga drevesa, ki
so v ta se zagrabila. Nektera so imela ?e perje,
druga so bila zdavnaj ?e useknila. Ker so se bila z
vejevjem in korenjem trdno zamotala, so bila kakor
nekako?en plav, ?emur pa je bilo treba mnogo let.
Suha trava, gosto bilje, ktero so valovi natrgali o b
bregovih in semkaj pripluli, zama?ila je bila ?e
davno vse te kote in praznine plavove. Prah in
pesek, ki ga je veter iz daljnih krajev semkaj zanesel, je to travo in bilje polagoma kakor s skorj o
pokril, iz tega je s?asoma postal nekak trden svet,
okolu kterega je bilo pognalo visoko trsovje, da je
bil otok prav gosto zeleno obrobljen.
 
Za tem robom kakor zastorom so ležali trije možje. Dva sta spala, a starešina, nabito puško zmeraj v velikanski pesti držeč, je skrbljivo bdel.
Ta rob je obsegal kakih trideset do ?tirideset
?etrtnih ?revljev prostora, z veliko in so?no travo
pokritega. Le?e? ali kle?e? ?lovek, naj je bil sicer
 
tako visok in mo?an, je izginol za tem mladi?je m
inzelenim vrbovjem .
 
Za tem robom kakor zastorom so le?ali trije
mo?je . Dva sta spala, a stare?ina, nabito pu?ko
zmeraj v velikanski pesti dr?e?, je skrbljivo bdel.
 
To je bilo tretje, kar je videl orel.
 
Sklepati iz poro?ilaporočila indijanskega poro?nikaporočnika o treh na otoku bivajočih belih, niso ti mogli biti nobeni drugi ko Rdoles, spač in Fabij.
treh na ot oku bivajo?ih belih, niso ti mogli biti nobeni drugi ko Rdoles, spa? in Fabij .
 
Poslednji se namre? vkljub prenevarnega padc a
ni ponesre?il v vodi Salto de Agua. Pad?emu v valove je le konj poginol, in ker je bil Fabij izvrsten
plavalec, in sta mu prijatelja hipoma na pomo? pritekla, mogel se je re?iti, seveda le z naporom vseh
svojih mo?ij .
 
Don Estevan de Are?iza je bil takoj zapusti l
kraj s svojimi izpremljevalci, boje? se krogel
 
8
 
-<? 114 1>
 
tigromorcev ter mene?, da se je mladi sledovnik
vsekako pogubil.
 
Trije zavezniki so morali narediti velik ovinek,
kjer so mogli reko prebresti in na ono stran prispeti. Brode?i so mnogo ?asa izgubili in ko pridej o
v Tabak, je bila odprava ?e celi dan na potu iz
Tubaka dalje.
 
Trije tovari?i prodad? v Tubaku tigrovi ko?i
in pumino, oskrb? se z vsem potrebnim ter jo mahnejo za njimi .
 
Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz boreg a
konjekrotivca in sledonajdnika v mo?a, imajo?eg a
naju.trjenej?e pravice na bogastvo, ?ast in slu?bo ;
toda narava mu je bila preenostavna in prezdrava,
da bi se dal slepiti takim vabljivim izgledom. Imel
je dve nalogi izvr?iti : kazni ti morilca svojega kru?nega o?eta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu,
da mu v spomin pokli?e smrt svoje matere. Umoriti
ga ni kanil, to je na tihoma sklenil .
 
Poslednji se namreč vkljub prenevarnega padca ni ponesrečil v vodi Salto de Agua. Padšemu v valove je le konj poginol, in ker je bil Fabij izvrsten plavalec, in sta mu prijatelja hipoma na pomoč pritekla, mogel se je rešiti, seveda le z naporom vseh svojih močij.
Kai da bode storil z bonanso, gled? tega sam
s sabo ?e ni bil na ?istem. Kako neki bi mogel
biti? Saj je moral svoje dejanje uravnati po okolnostih, zdaj ?e tako oddaljenih, da jih ni mogel kar
ni? razznati.
 
Don Estevan de Arečiza je bil takoj zapustil kraj s svojimi izpremljevalci, boječ se krogel {{prelom strani}} tigromorcev ter meneč, da se je mladi sledovnik vsekako pogubil.
Vse druga?e pa je v svojem srcu mislil Pepo .
Se nikdar nikogar ni tolikanj ?rtil ko tega grofa
Antonija Medijanskega, zato je bil trdno sklenil, ?e
mu v roke pride, da ?ivega ne bo izpustil. Grof naj
se mu pokori za grizenje vesti, ki ga je pekla zaradi grofi?ine smrti toliko let do dana?nj ega dne.
 
Trije zavezniki so morali narediti velik ovinek, kjer so mogli reko prebresti in na ono stran prispeti. Brodeči so mnogo časa izgubili in ko pridejo v Tabak, je bila odprava že celi dan na potu iz Tubaka dalje.
Kar pa zadeva Rdolesa, ni imel druge ?elje,
nego koristiti zvestemu Dormiljonu in ljubljenem u
Fabiju. Ukl'ub svoji zunanji neotesanosti je nosil
 
Trije tovariši prodadó v Tubaku tigrovi koži in pumino, oskrbé se z vsem potrebnim ter jo mahnejo za njimi.
-4> 115 i>
 
Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega
vendar zvesto in dobro srce, skoro pobo?no du?o,
najutrjenejše pravice na bogastvo, čast in službo; toda narava mu je bila preenostavna in prezdrava, da bi se dal slepiti takim vabljivim izgledom. Imel je dve nalogi izvršiti: kazni ti morilca svojega krušnega očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje matere. Umoriti ga ni kanil, to je na tihoma sklenil.
in ravno ta pobo?nost, ki je pre?injala najglobo?ej e
njegovo bitje, kazala mu je zlo?instva dan Estevanova v ostudni in kaznivi svitlobi, ?esar nasledek
je bil, da se on, ki je poskusil toliko ?love?ke prevare, zdaj ni bal, zaslu?eno kazen izvr?evati s
svin?enko.
 
Kaj da bode storil z bonanso, gledé tega sam s sabo še ni bil na čistem. Kako neki bi mogel biti? Saj je moral svoje dejanje uravnati po okolnostih, zdaj še tako oddaljenih, da jih ni mogel kar nič razznati.
Ti trije niso ?li iz Tubaka po razlo?nih slede h
naravnost za karavano, temu? so se dr?ali zmeraj
bolj na strani ; ali dobro so pazili na vsako mesto ,
kjer je odprava taborila .
 
Vse drugače pa je v svojem srcu mislil Pepo. Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je bil trdno sklenil, če mu v roke pride, da živega ne bo izpustil. Grof naj se mu pokori za grizenje vesti, ki ga je pekla zaradi grofičine smrti toliko let do današnjega dne.
Mnogo?tevilna dru?ba odprave je po jedin??ini
in po indijanskih napadih izgubila dvajset svoji h
?lenov, preden je dosegla ono Zlato dolino. Trij e
lovci pa, kakor jih je bilo malo, so doslej sre?no
odhajali vsaki nevarnosti, ker svota njih poguma in
bistrovida, njih izku?nje in drznosti je za mnogo
presegala ono odpravnih ijudij .
 
Kar pa zadeva Rdolesa, ni imel druge želje, nego koristiti zvestemu Dormiljonu in ljubljenemu Fabiju. Ukljub svoji zunanji neotesanosti je nosil {{prelom strani}} vendar zvesto in dobro srce, skoro pobožno dušo, in ravno ta pobožnost, ki je prešinjala najglobočeje njegovo bitje, kazala mu je zločinstva dan Estevanova v ostudni in kaznivi svitlobi, česar nasledek je bil, da se on, ki je poskusil toliko človeške prevare, zdaj ni bal, zasluženo kazen izvrševati s svinčenko.
Vedeli so trojaki, kje tabori danes karavana,
slutili so nevarnost, zavoljo bli?ine Indijanov ter so
bili sklenili, da bodo ?rez no? ostali na oto?ku, kjer
so bili ovarovaui vsakega nenadnega napada.
 
Ti trije niso šli iz Tubaka po razločnih sledeh naravnost za karavano, temuč so se držali zmeraj bolj na strani; ali dobro so pazili na vsako mesto, kjer je odprava taborila.
Seveda, tega pa niso bili opazili, da je ravno
 
Mnogoštevilna družba odprave je po jedinščini in po indijanskih napadih izgubila dvajset svojih členov, preden je dosegla ono Zlato dolino. Trije lovci pa, kakor jih je bilo malo, so doslej srečno odhajali vsaki nevarnosti, ker svota njih poguma in bistrovida, njih izkušnje in drznosti je za mnogo presegala ono odpravnih ljudij.
ta?as k reki prispel apa?ki ogleduh, ko so se sla?ili ,
da na otok priplavajo, in da je natanko videl vsako
njih kretanje .
 
Vedeli so trojaki, kje tabori danes karavana, slutili so nevarnost, zavoljo bližine Indijanov ter so bili sklenili, da bodo črez noč ostali na otočku, kjer so bili ovarovani vsakega nenadnega napada.
Pepo in Fabij sta legla spat, in Pepo se je ?e
le vzbudil, ko je bilo solnce na obzoru.
Rdoles, ki je bil straiil, pripravi zajutrek.
Okrepljeni sklenejo, da poj dejo za karavano. Na
 
Seveda, tega pa niso bili opazili, da je ravno tačas k reki prispel apaški ogleduh, ko so se slačili, da na otok priplavajo, in da je natanko videl vsako njih kretanje.
pravljajo?i se na pot, naenkrat obstoji Rdoles, pa
veli : ?Po??ni otrok, po??ni! Skrij se za ?ibje ! ?
 
Pepo in Fabij sta legla spat, in Pepo se je še le vzbudil, ko je bilo solnce na obzoru. Rdoles, ki je bil strašil, pripravi zajutrek. Okrepljeni sklenejo, da pojdejo za karavano. Napravljajoči se na pot, naenkrat obstoji Rdoles, pa veli: »Počéni otrok, počéni! Skrij se za šibje!«
Hipoma le?i trojica na tleh.
 
Hipoma leži trojica na tleh.
{{prelom strani}}
84
 
4.933

urejanj