Gozdovnik: Razlika med redakcijama

dodanih 56 zlogov ,  pred 3 leti
Hipoma leži trojica na tleh.
{{prelom strani}}
Izprva je bilo moči videti le tri Indijane, polagoma pa se jih dvajset pokaže na obzorju. Eni so bili oboroženi s kopji, eni so vihteli iz usnja spletene lase v zraku, vsi pa so glasili se z onim kričanjem, s kterim znanijo tako svojo radost kakor svojo srditost.
84
 
Pepo prašaje pogleda Kanadčana. Razločno govoreč kimljaj mu je odgovor.
-de 116 ?>-
 
»Je-li to resnični lov, ali samo zvijačna igra, Rdoles?«
Izprva je bilo mo?i videti le tri Indijane, polagoma pa se jih dvajset poka?e na obzorju. Eni so
bili oboro?eni s kopji, eni so vihteli iz usnja spleten e
lase v zraku, vsi pa so glasili se z onim kri?anjem ,
s kterim znanijo tako svojo radost kakor svojo srditost.
 
»Hm, počakati moramo, Pepo. Pač ne vem, odkodi bi mogli rdečniki znati, da smo mi tukaj. Mi jim nismo šli pravit.«
Pepo pra?aje pogleda Kanad?ana . Razlo?no govore? kimljaj mu je odgovor.
"Je-li to resni?ni lov, ali samo zvija?na igra,
Rdoles?"
 
Tiburcio, sam dobri jezdec, gledal je s pravo naudušenostjo jahaške vrline teh neprestrašljivih lovcev. A previdnostna pravila, kterih so se morali držati ti trije prijatelji, da se odtegnejo očesu Indijanov, so jim uzela velik del tega sijajnega in groznega igrokaza indijanskega lova.
"Hm, po?akati moramo, Pepo. Pa? ne vem, odkodi bi mogli rde?niki znati, da smo mi tukaj. Mi
jim nismo ?li pravit . "
 
Travana se je hipoma izpremenila v pozorišče hrupa in zmešnjave. Izmed dveh valovičastih vzdiglin prijaše jezdec, za Indijane ne vedevši, kterega pa so trije zavezniki takoj izpoznali za belega.
Tiburcio, sam dobri jezdec, gledal je s pravo
naudu?enostjo jaha?ke vrline teh neprestra?ljivi h
lovcev. A previdnostna pravila, kterih so se morali
dr?ati ti trije prijatelji, da se odtegnejo o?esu Indijanov, so jim uzela velik del tega sijajnega in
groznega igrokaza indijanskega Iova.
 
»Santa Laureta! bledoličnik!« vzklikne Pepo. »Vsekako je poizvednik Arečizin, ki naj se po tem kraju nekoliko ogleda. Za vetrom je in rdečih ni mogel slišati. No, vidiš, so ga že ugledali. Pazi Fabij, izgubljen je!«
Travana se je hipoma izpremenila v pozori??e
hrupa in zme?njave . Izmed dveh valovi?astih vzdiglin
prija?e jezdec, za Indijane ne vedev?i, kterega pa
so trije zavezniki takoj izpoznali za belega.
 
Bilo je, kakor je Dormiljon dejal. Prišel je bil, nič hudega ne sluteč, počasi skozi dolinico, divjaki pa so mu bili za hrbtom naredili krog, da ga ujamejo.
"Santa Laureta ! bledoli?nik!" vzklikne Pepo .
" Vsekako je poizvednik Are?izin, ki naj se po tem
kraju nekoliko ogleda. Za vetrom je in rde?ih ni
mogel sli?ati. No, vidi?, so ga ?e ugledali. Pazi
Fabij, izgubljen je !"
 
Zdaj jih belec zagleda. Razločno je bilo videti, kako je strahu strepetal, na to pa obzor motril, iskaje si izhoda. Izprevidel je, da sovražniki so {{prelom strani}} razen ob reki povsodi ter zdirja tjakaj. Toda konj njegov je bil ali preslab ali pregnan; dirjal je počasno, polokrog za njim pa se je hitro zoževal. Kakih trideset korakov od brega dohitel ga je najpredniši divjakov, vrgel mu laso okolu vratu ter ga s konja potegnil.
Bilo je, kakor je Dormiljon dejal. Pri?el je bil,
 
Indijanec ta je bil temnejše barve nego drugi in njegovo peresno okrasje je kazalo, da je izmed glavarjev. Bil je Črnotič.
ni? hudega ne slute?, po?asi skozi dolinico, divjak i
pa so mu bili za hrbtom naredili krog, da ga ujamejo .
 
Trije lovci so bili še skriti za otokovim robom.
Zdaj jih belec zagleda. Razlo?no je bilo videti,
kako je strahu strepetal, na to pa obzor motril ,
iskaje si izhoda. Izprevidel je, da sovra?niki so,
 
»Rešimo ga!« reče Fabij.
?e.? 117 ?>
 
»Prav! Uzemita svoje puške, pa ne strelita poprej, preden vama ne rečem,« reče Rdoles.
razen ob reki povsodi ter zdirja tjakaj . Toda konj
njegov je bil ali preslab ali pregnan ; dirjal je po?asno, polokrog za njim pa se je hitro zo?eval.
Kakih trideset korakov od brega dohitel ga je najpredni?i divjakov, vrgel mu laso okolu vratu ter ga
s konja potegnil.
 
Indijani so bili belca dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha.
Indijanec ta je bil temnej?e barve nego drugi
in njegovo peresno okrasje je kazalo, da je izme d
glavarjev. Bil je ?rnoti?.
 
»Cuka!« dé Rdoles, »pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj kroglo, ravno palec od ušesa memo, Pepo!«
Trije lovci so bili ?e skriti za otokovim robom.
 
»Zakaj pa ne v glavo?«
?Re?imo ga!? re?e Fabij .
 
»Človek je ter ga ne smemo ohladiti, preden ga nismo posvarili.«
"Prav! Uzemita svoje pu?ke, pa ne strelit a
 
Strel poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez. Krogla žvižga prav za palec memo Črnotičeve glave, ali glavar ne pokaže niti najmanjšega strahú ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na otok.
poprej, preden vama ne re?em," re?e Rdoles .
 
»Santa Laureta! saj je vedel, da smo tukaj!« meni Pepo, svojo puško nabijaje.
Indijani so bili belca dotekli, in osvobodili ga
lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih Ijudij odsede, da ujetnika trdno primejo . ?rnoti? potegne
no?, njegov konj pa je sta], kakor soha .
 
Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče na ono stran:
"Cuka!" d? Rdoles, "pri ?ivem telesu ga bod o
razglavoko?ili. Glavarju daj kroglo, ravno palec od
u?esa memo, Pepo ! "
 
»Beli možje naj ustanejo, da more govoriti ž njimi veliki glavar Apačev!«
? Z,akaj pa ne v glavo ?"
{{prelom strani}}
Rdoles se vzravna kvišku po vsi svoji dolgosti in zadovoljni smehljaj mu se prikaže okolu usten, videvšemu, da je Indijan par korakov ustopil, čudeč se njegovi velikanski rasti.
 
»Kaj mi rdeči mož povedati ima?« grmi Rdoles v svojem kontrabasu na ono stran.
??lovek iter ga ne smemo ohladiti, preden ga
nismo posvarili .?
 
»Je-li beli mož glavar; morem ž njim govoriti, ali naj ž njim govori kdo izmed mojih rdečih mož?«
Strel po?i v trenotku, ko se je imel zgoditi
obrez. Krogla ?vi?ga prav za palec memo ?rnoti?eve
glave, ali glavar ne poka?e niti najmanj?ega strah ?
ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na otok .
 
»Beli mož je kralj v gozdu in knez v travani. Ne bo govoril z nobenim prostim Indijanom. Dovovoljuje pa glavarju Apačev, da sme govoriti z njim!«
"Santa Laureta ! saj je vedel, da smo tukaj ! "
meni Pepo, svojo pu?ko nabijaje .
Divjak dene roke na usta kakor govorilo te r
 
»Čemu strelja moj brat na moje rdeče sinove?«
kli?e na ono stran :
 
»Čemu brani moj brat mojemu belemu sinu, iti kamor hoče?«
"Beli mo?je naj ustan.ejo, da more govoriti ?
 
»Ta bledoličnik ni niti brat niti sin velikega kralja iz gozda. Knez travane prihaja od polnoči, bledoličnik pa od poldna.«
njimi veliki glavar Apa?ev !"
 
»Prav je govoril, vendar zabi, da vsi bledoličniki so si bratje. Ujetnika torej izpusti, da glas moje puške zopet ne govori!«
--<? 11 8
 
»Apač se ne boji tega glasú: vojaki od poldna pa bežé pred njim.«
Rdoles se vzravna kvi?ku po vsi svoji dolgosti
in zadovoljni smehljaj mu se prika?e okolu usten,
videv?emu, da je Indijan par korakov ustopil, ?ude ?
se njegovi velikanski rasti .
 
»Je-li hoče moj rdeči brat slišati moje ime. Rdeči možje, kakor širna je travana in kakor daleč sega pogorje, pravijo mu Orlun. Je-li moj brat slišal že to ime?«
"Kaj mi rde?i mo? povedati ima ?" grmi Rdoles
v svojem kontrabasu na ono stran.
 
»Slišal ga je!« odgovori Indijan, ne mogši pritajiti gibljaj spoštovanja.
"Je-li beli mo? glavar ; morem ? njim govoriti,
ali naj ? njim govori kdo izmed mojih rde?ih mo?? "
 
»Po takem bo rdeči moj brat tudi vedel, da Orlun je pravičen in prijazen.«
"Beli mo? je kralj v gozdu in knez v travani.
Ne bo govoril z nobenim prostim Indijanom. Dovovoljuje pa glavarju Apa?ev, da sme govoriti z njim ! "
 
»Glavar Apačev oslobôdi ujetnika.«
??emu strelja moj brat na moje rde?e sinove? ?
 
Glavar migne, odjezdi nazaj, da pride iz strela. Nož nekega Indijana bliskne okolu glave ujetnikove. {{prelom strani}} Kanadčan vzdigne svojo puško. Divjak se zgrudi z
??emu brani moj brat mojemu belemu sinu, iti
razbito glavo. Deset klin zablišči ob enem. Pepo in Fabij ustrelita in dva Indijana se zgrudita.
 
kamor ho?e ? ?
 
"Ta bledoli?nik ni niti brat niti sin velikega
 
kralja iz gozda. Knez travane prihaja od polno?i,
 
bledoli?nik pa od poldna. "
 
"Prav je govoril, vendar zabi, da vsi bledo
 
li?niki so si bratje. Ujetnika torej izpusti, da glas
moje pu?ke zopet ne govori ! "
" Apa? se ne boji tega glas? : vojaki od poldna
pa be?? pred njim."
 
?Je-li ho?e moj rde?i brat sli?ati moje ime.
 
Rde?i mo?je, kakor ?irna je travana in kakor dale?
 
sega pogorje, pravijo mu Orlun. Je-li moj brat sli?al
 
?e to ime?
 
?Sli?al ga je !? odgovori Indijan, ne mog?i pri
 
tajiti gibljaj spo?tovanja.
 
"Po takem bo rde?i moj brat tudi vedel, da
 
Orlun je pravi?en in prijazen. "
 
?Glavar Apa?ev oslob?di ujetnika.?
 
Glavar migne, odjezdi nazaj, da pride iz strela.
No? nekega Indijana bliskne okolu glave ujetnikove .
 
-ae. 119 t>-
 
Kanad?an vzdigne svojo pu?ko. Divjak se zgrudi z
razbito glavo . Deset klin zabli??i ob enem. Pepo
in Fabij ustrelita in dva Indijana se zgrudita.
 
Rdoles je bil zopet nabil.
 
"»Teci !"« zaupije z mo?nimmočnim glasom belemu, biv?emubivšemu sicer brez vezi, toda smrtnega strahu trepetajo?emutrepetajočemu ter ob enem ustreli ?etrtegačetrtega skozi oko, tako da je imel beli zdaj prostora proti vodi bežati, in pod varstvom treh pušek bi bil gotovo prispel do otoka. Ves zmeden pa jo krene v stran, kjer mu je konj stal, umakne sebe in Indijane iz strelne daljave treh lovcev in v malo trenotkih je ležal od lasa zadavljen in oglavokožen na tleh.
tako da je imel beli zdaj prostora proti vodi be?ati,
in pod varstvom treh pu?ek bi bil gotovo prispel do
otoka. Ves zmeden pa jo krene v stran, kjer mu j e
konj stal, umakne sebe in Indijane iz strelne daljave
treh lovcev in v malo trenotkih je le?al od lasa
zadavljen in oglavoko?en na tleh.
 
Divjaki zaglas? ?ivce pretresajo?e tulenje .
 
" Santa Laureta, kako je bil ta ?lovek bedast !
Zdaj smo zabadava podali se v nevarnost."
 
" Ne, Pepo ! Tudi nas bi bili poiskali . Le poglej,
 
kaj delajo ! "
 
Divjaki zaglasé živce pretresajoče tulenje.
??est divjakov ostane, drugi odjezdijo pro?.
 
»Santa Laureta, kako je bil ta človek bedast! Zdaj smo zabadava podali se v nevarnost.«
"Po svoja strelila gred?, ki so ja odlo?ili, k o
 
»Ne, Pepo! Tudi nas bi bili poiskali. Le poglej, kaj delajo!«
so jeli konje loviti. "
 
»Šest divjakov ostane, drugi odjezdijo proč.«
"Mislim, da nam bo prestajati pravilno oblego, "
pristavi Fabij .
 
»Po svoja strelila gredó, ki so ja odložili, ko so jeli konje loviti.«
?Gotovo, de?ko moj, s pota jim ne gremo,? dejal
je Rdoles.
 
»Mislim, da nam bo prestajati pravilno oblego,« pristavi Fabij.
"Zdaj imamo ?e kratko premirje. Postaviti si
moramo ogradbo, ki se more kroglam in strelica m
bolj protiviti nego-li ta vedno se premikaj o?i trsovni
listovni rob. Gotovo poj dejo ?rez reko, da nas napadejo od dveh strani. Zato naprej, le naprej ! "
 
»Gotovo, dečko moj, s pota jim ne gremo,« dejal je Rdoles.
Bregu, na kterem so se bili Indijani pokazali ,
nasprotna stran otokova je bila zadostno ovarovan a
z velikanskimi koreninami, ki so v zrak ?trlele
 
»Zdaj imamo še kratko premirje. Postaviti si moramo ogradbo, ki se more kroglam in strelicam bolj protiviti nego-li ta vedno se premikajoči trsovni listovni rob. Gotovo pojdejo črez reko, da nas napadejo od dveh strani. Zato naprej, le naprej!«
-c3. 120 0.
 
Bregu, na kterem so se bili Indijani pokazali, nasprotna stran otokova je bila zadostno ovarovana z velikanskimi koreninami, ki so v zrak štrlele {{prelom strani}} kakor španski jezdeci ali pa kake ogradbe. Toda ona, proti Indijanom obrnjena stran otokova, s ktere je bilo najprej napada pričakovati, je bila varovana le z obrobkom sicer gostim a ne trdnini, ki ga je delalo trsovje in mlado vrbičevje.
kakor ?panski jezdeci ali pa kake ogradbe. Toda
ona, proti Indijanom obrnjena stran otokova, s ktere
je bilo najprej napada pri?akovati, je bila varovan a
le z obrobkom sicer gostim a ne trdnini, ki ga je
delalo trsovje in mlado vrbi?evje.
 
Dobro, da je imel Kanadčan izredno močne roke. S pomočjo svojih tovarišev je na obeh koncih otokovih, ležečih v smeri reke, odtrgal velike suhe veje in pa debla, šele v kratkem napravljena. V nekoliko minutah so krepki in spretni lovci s trdno zgradbo utrdili najslabšo in najbolj izpostavljeno stran otoka, ki je braniteljem otočka mogla prihraniti več nego eno smrtno rano.
Dobro, da je imel Kanad?an izredno mo?ne roke .
S pomo?jo svojih tovari?ev je na obeh koncih otokovih,
le?e?ih v smeri reke, odtrgal velike suhe veje in
pa debla, ?ele v kratkem napravljena . V nekoliko
minutah so krepki in spretni lovci s trdno zgradb o
utrdili najslab?o in najbolj izpostavljeno stran
otoka, ki je braniteljem oto?ka mogla prihraniti ve ?
nego eno smrtno rano.
 
»Vidiš Fabij,« reče Rdoles, »za temi debli si tako varen, kakor v trdnjavi iz samih kamenov sezidani. Ti boš edino le izpostavljen kroglam, ktere bi pošiljali z dreves dolu na naju. A midva bova že storila, da ti rdeči vragi do vrhunca ne bodo prispeli.«
"Vidi? Fabij," re?e Rdoles, " za temi debli s i
tako varen, kakor v trdnjavi iz samih kamenov sezidani. Ti bo? edino le izpostavljen kroglam, kter e
bi po?iljali z dreves dolu na naju. A midva bova ?e
storila, da ti rde?i vragi do vrhunca ne bodo prispeli . "
 
"»Le pazite. Ples se bo skoraj za?el začel!"« meni Pepo .
 
Treba je bilo zdaj oči imeti odprte. Površina reke, vrhovi na bregu stoječih trepetlik, celo obrežje s svojim bičevjem, nič ni smelo uiti opreznemu popraševanju lovcev, kajti ura s svojimi mnogimi nevarnostmi se je bližala.
Treba je bilo zdaj o?i imeti odprte. Povr?ina
reke, vrhovi na bregu stoje?ih trepetlik, celo obre?j e
s svojim bi?evjem, ni? ni smelo uiti opreznemu popra?evanju lovcev, kajti ura s svojimi mnogimi Devarnostmi se je bli?ala .
 
Polagoma se je no?ilonočilo, in na bregu stoje?istoječi grmovi so jeli dobivati one ?arovitešarovite oblike, ki jih negotova svitloba mra?enjamraženja daje predmetom na de?elideželi.
 
Zelenota dreves je prehajala v mrzlo ?rnotočrnoto, ali ti trije lovci so imeli ostro oko Indijanov in pri toliki pazljivosti, ki so jo očitali, pač ni bilo mogoče zmotiti vajene čute.
ali ti trije lovci so imeli ostro oko Indijanov in pri
toliki pazljivosti, ki so jo o?itali, pa? ni bilo mogo?e zmotiti vajene ?ute.
 
"»Pepo,"« vpra?avpraša Rdoles tihotno, " »ali se tebi ne zdi tudi, kakor bi bil tisti grm tam-le — pokaže {{prelom strani}}
zdi tudi, kakor bi bil tisti grm tam-le" poka?e
 
4.933

urejanj