Gozdovnik: Razlika med redakcijama

dodanih 55 zlogov ,  pred 3 leti
==Taborišče.==
 
Odprava don Estevana de Arečiza se je bila utaborila ne daleč od Gile. Potujoča deset dni hoda, je plačala precej velik davek Indijanom in oviram puščavskim, to se pravi, izgubila je med potjo črez dvajset ljudij.
Odprava don Estevana de Are?iza se je bila
utaborila ne dale? od G-ile. Potujo?a deset dni hoda,
je pla?ala precej velik davek Indijanom in oviram
pu??avskim, to se pravi, izgubila je med potjo ?rez
dvajset ljudij .
 
Vkljub temu oslabljenju so bile vendar razmere med belimi pustolovi pa med Indijani, pripravljenimi braniti svoj svet, skoro enake. Na obeh straneh so razvijali taisto prekanjenost; samogoltnost enih je bila v ravnotežju z nespravljivostjo drugih.
Vkljub temu oslabljenju so bile vendar razmer e
med belimi pustolovi pa med Indijani, pripravljenimi
braniti svoj svet, skoro enake. Na obeh straneh so
razvijali taisto prekanjenost ; samogoltn.ost enih je
bila v ravnote?ju z nespravljivostjo drugih.
 
A navdušenost teh šestdeset mož nikakor ni bila tako ognjevita kakor oni dan, ko so med {{prelom strani}} grmenjem topov, z veselimi vzklici posadke in prebivalstva iz Tubaka odhajali polni zmagonadja.
A navdu?enost teh ?estdeset mo? nikakor ni
bila tako ognjevita kakor oni dan, ko so med
 
Don Estevan, čudovito previden, ni opustil nobene potrebne naredbe. Doslej je pri slišnih odpravah delal vsakdo na svojo roko, zanašaje se gledé brambe le na-sé, na svoje orožje, na svojega konja. Španec ta je znal raznorodne te življe krotiti in k pokorščini siliti.
--e 145 ?>-
 
Vozove, ktere je bil kupil, služili so za prevozila in za branila. Tako so potovali, mislim, nekdaj narodi severa, hoteči preplaviti jug Evrope.
grmenjem topov, z veselimi vzklici posadke in prebivalstva iz Tubaka odhajali polni zrnagonadja .
 
Don Arečiza je uvel ta način ravnanja iz Zveznih držav, kterih stanovniki, kakor je videti, so odrejeni za to, da obljudijo puščave ameriškega kopna ter podvržejo omiki. Njegovemu spretnemu in krepkemu vodstvu se je posrečilo, da je dalje prodrl v puščave ter v zemljo Apačev, nego kterikoli pred njim.
Don EsteVan, ?udovito previden, ni opustil no-
bene potrebne naredbe. Doslej je pri sli?nih odpravah delal vsakdo na svojo roko, zana?aj e se
gled? brambe le na-s?, na svoje oro?je, na svojega
konja. ?panec ta je znal raznorodne te ?ivlje krotiti
in k pokor??ini siliti .
 
Ko je bil don Estevan s Kučilom določil taborišče, izrekel je nado, da bonansa zdaj pač ne more daleč biti.
Vozove, ktere je bil kupil, slu?ili so za prevozila in za branila. Tako so potovali, mislim, nekdaj
 
»Če me vse ne vara, mora biti vsekako prav blizu. Je-li mi dovolite,« dé Kučilo, »da okolico ogledam, med tem ko boste vi nadzorovali postavljanje tabora?«
narodi severa, hote?i preplaviti jug Evrope.
 
»Idite, pa se ne izgubite in varujte se, da Indijanom v roke ne padete!«
Don Are?iza je uvel ta na?in ravnanja iz Zvezni h
dr?av, kterih stanovniki, kakor je videti, so odrejeni
za to, da obljudijo pu??ave ameri?kega kopna ter
podvr?ejo omiki . Njegovemu spretnemu in krepkemu
vodstvu se je posro?ilo, da je dalje prodrl v pu??ave
ter v zemljo Apa?ev, nego kterikoli pred njim .
 
Po licu Kučilovem se izprehaja neko posebno smehljanje.
Ko je bil don Estevan s Ku?ilom dolo?il tabori??e, izrekel je rado, da bonansa zdaj pa? ne more
dale? biti.
 
»Ne bodite v skrbeh zaradi moje osebe, sennor Estevan. Belemu nasproti sem časih malo neroden, kadar imam opraviti z rdečimi vragi, ne izgreši se sunljej ne strel.«
?Ce me vse ne vara, mora biti vsekako prav
blizu. Je-li mi dovolite,? Ku?ilo, "da okolico
ogledam, med tem ko boste vi nadzorovali postav-
Ijanje tabora?"
 
»Kakor tam, na pristavi ali pa tam, v gozdu!«
?Idite, pa se ne izgubite in varujte se, da Indijanom v roke ne padete ! ?
{{prelom strani}}
Po licu Ku?ilovem se izprehaja neko posebno
»Tiburcio,« odvrne Kučilo, »je bil sam tolikanj pameten, da je popravil moja pogreška tako, da morete zadovoljni biti. Kakošen je ta kraj, je prav mogoče, da izgrešim taborišče. Ali ne boste poskrbeli za kažipota?«
smehljanje .
 
»Za kakošnega?«
"Ne bodite v skrbeh zaradi moje osebe, sennor
Estevan. Belemu nasproti sem ?asih malo neroden,
kadar imam opraviti z rde?imi vragi, ne izgre?i se
sunljej ne strel "
 
»Dajte ognjem tako goreti, da bode dim na tanko razločiti.«
"Kakor tam, na pristavi ali pa tam, v gozdu ! "
10
 
»To bi le divjake privabilo!«
--<9- 146 ?=.
 
»Danes gotovo ne. Petro Diaz je res pravi hrust. Rdeče je z nekterimi dobro preudarjenimi kretaji tako premotil, da jim še na misel ne bo prišlo, nas tukaj poiskati.«
,,Tiburcio," odvrne Ku?ilo, "je bil sam tolikanj
pameten, da je popravil moja pogre?ka tako, da
morete zadovoljni biti. Kako?en je ta kraj, je prav
mogo?e, da izgre?im tabori??e. Ali neboste poskrbeli
za ka?ipota ?"
 
»Pod to predstavo izpolnujem vam željo, ki tirja od mene prav za prav veliko neprevidnost.«
"Za kako?nega?"
 
Kučilo zasede svojega belanca ter odjaše.
"Dajte ognjem tako goreti, da bode dim na
 
»Da, da, ljubi moj dan Arečiza, ali grof Antonio de Medijana, velika neprevidnost je, tak ogenj kuriti, pa Indijane vabiti,« dé Kučilo škodoželjno se smejaje. »Prav to, česar se vi bojite, jaz želim. Divjaki naj vidijo naš stan ter ga napadejo!«
tanko razlo?iti ."
 
Gredé se drži Kučilo smeri proti vzhodu.
"To bi le divjake privabilo !"
 
»Šestdeset mož! To jih je veliko preveč. Potemtakem se bonansa razdeli na premajhne deleže. Jaz bom skrbel za to, da bo največ teh lakomnežev travo grizlo. Kolikor več jih požrtó indijanske krogle, toliko večja bo desetina, ki jo imam tirjati, in če divjaki pazljivi ne bodo, primoral jih bom sam, da bodo.«
"Danes gotovo ne. Petro Diaz je res pravi
hrust. Rde?e je z nekterimi dobro preudarjenim i
kretaji tako premotil, da jim ?e na misel ne bo
pri?lo, nas tukaj poiskati ."
 
Ni bil še jezdil pol ure po ravnoti, kar opazi razne sledi.
"Pod to predstavo izpoln.ujem vam ?eljo, ki tirja
od mene prav za prav veliko neprevidnost . "
 
»To so Apači. Izpoznati jih je po kopitih njih konjev, ki so nepodkovani.«
Ku?ilo zasede svojega belanca ter odja?e.
{{prelom strani}}
Pazljivo preiskuje Kučilo te sledi.
 
»Prišli so od ondi, veliko jih je, črez sto mož. To bi bilo v pogin karavani in pa meni. Počakal bom, da bo tabor utrjen, potem odprava saj ne bo vsa ugonobljena.«
"Da, da, ljubi moj dan Are?iza, ali grof Antonio de Medijana, velika neprevidnost je, tak ogenj
kuriti, pa Indijane vabiti," d? Ku?ilo ?kodo?eljno se
smej aje, "Prav to, ?esar se vi bojite, jaz ?elim.
Divjaki naj vidijo na? stan ter ga napadejo !'
 
Skoči s konja, vrže se na tla. Z vzdigline, na kteri je ležal, mogel je razgledati okolico na vse strani ter se ni imel bati nikakega iznenadnega napada.
Gred? se dr?i Ku?ilo smeri proti vzhodu.
 
Kučilo je čakal dobro uro, potem zasede konja ter jezdi počasi in previdno po najdenem sledu.
?estdeset mo? ! To jih je veliko preve?. Potemtakem se bonansa razdeli na premajhne dele?e. Jaz
bom skrbel za to, da bo najve? teh lakomne?ev
travo grizlo. Kolikor ve? jih po?rti indijanske krogle ,
toliko ve?ja bo desetina, ki jo imam tirjati, in ?e
 
Kjer je bil tabor, vzdigal se je visok bel dim.
divjaki pazljivi ne bodo, primoral jih bom sam,
da bodo."
Ni bil ?e jezdil pol ure po ravnoti, kar opazi
razne sledi .
"To so Apa?i . Izpoznati jih je po kopitih njih
konjev, ki so nepodkovani ."
 
»Aha, pri kovačiji so in pri kuhi! Ogradba je gotova in zdaj morem iti po divjake.«
---G. 147 ?>-
 
Konja priganjaje k večji hitrosti, dospe brž na grič, s kterega je imel razgled, kakor ga je iskal. Indijane je videl pred sabo ob enem so opazili njega ter zagnali strašansko rjutje.
Pazljivo preiskuje Ku?ilo te sledi,
 
Kakih dvajset Indijanov je videl, da hité proti reki. To je bil oni oddelek, ki je bil poslan proti trem lovcem na otoku. Drugi pa jo mahnejo za njim, kopja vihteči.
?Pri?li so od ondi, veliko jih je, ?rez sto mo?.
To bi bilo v pogin karavani in pa meni. Po?akal
bom, da bo tabor utrjen, potem odprava saj ne
bo vsa ugonobljena .?
 
Kučilo obrne konja ter drži nazaj, vendar pa živali ni bolj gonil, kakor je bilo brezpogojno potrebno, da je imel precejšnjo prednost pred divjaki. Kar ničesar mu ni stalo do tega, da bi don Arečizo o pravem času izvestil o pretečem napadu. Tudi je vedel, da Indijani svoje napade najrajši podjemajo v temi in zatorej se ni čudil, da ga bolj ne preganjajo. Ni bil še naredil, polovice svojega pota do taborišča, kar sliši strel tam ob reki, kteremu jih je v kratkem sledilo še več. Boj se je bil pričel med
Sko?i s konja, vr?e se na tla. Z vzdigline, na
kteri je le?al, mogel je razgledati okolico na vse
strani ter se ni imel bati nikakega iznenadn.ega
napada.
 
Ku?ilo je ?akal dobro uro, potem zasede konj a
ter jezdi po?asi in previdno po najdenem sledu.
 
Kjer je bil tabor, vzdigal se je visok bel dim .
"Aha, pri kova?iji so in pri kuhi ! Ogradba j e
gotova in zdaj morem iti po divjake ."
 
Konja priganjaje k ve?ji hitrosti, dospe br? na
gri?, s kterega je imel razgled, kakor ga je iskal.
Indijane je videl pred sabo ob enem so opazili
njega ter zagnali stra?ansko rjutje .
 
Kakih dvajset Indijanov je videl, da hit? proti
reki. To je bil oni oddelek, ki je bil poslan proti
trem Lovcem na otoku. Drugi pa jo mahnejo za
njim, kopja vihte?i.
 
Ku?ilo obrne konja ter dr?i nazaj, vendar pa
?ivali ni bolj gonil, kakor je bilo brezpogojno potrebno, da je imel precej?njo prednost pred divjaki .
Kar ni?esar mu ni stalo do tega, da bi don Are?iz o
 
o pravem ?asu izvestil o prete?em napadu. Tudi j e
vedel, da Indijani svoje napade najraj?i podjemajo v
temi in zatorej se ni ?udil, da ga bolj ne preganjajo.
Ni bil ?e naredil, polovice svoj ega pota do ta
 
bori??a, kar sli?i strel tam ob reki, kteremu jih j e
v kratkem sledilo ?e ve?. Boj se je bil pri?el med.
divjaki in med posadko na otoku.
{{prelom strani}}
 
146
4.933

urejanj